Otroci ne bi smeli biti prisiljeni boriti se z algoritmom

Otrokom pravimo, naj odložijo telefone. Naj nehajo brskati po spletu. Naj preživijo manj časa na spletu. Staršem svetujemo, naj postavijo omejitve, šolam pa, naj otroke naučijo odgovorne rabe.

Hkrati pa jim ponujamo aplikacije, zasnovane tako, da je čim težje prenehati z njihovo uporabo.

Neskončno pomikanje po zaslonu odpravlja naravno točko, na kateri bi se morda ustavili. Samodejno predvajanje zažene naslednji videoposnetek, še preden se odločite, ali si ga želite ogledati. Obvestila vas nenehno vabijo nazaj. Sistemi priporočil se naučijo, kaj najdlje pritegne vašo pozornost, in vam ponujajo še več tega.

To niso naključne funkcije. So del poslovnega modela, ki temelji na tem, da uporabnike čim dlje zadržimo na platformi. Dejansko 97 % najbolj priljubljenih aplikacij, ki jih uporabljajo potrošniki v EU, uporablja vsaj en tako imenovan »temni vzorec« – oblikovalski element, ki lahko usmerja ali vpliva na odločitve, ki jih sprejemamo na spletu. 

Odrasli se s tem težko spopadajo. Zato nas ne bi smelo presenetiti, da se tudi otroci soočajo z istim problemom.

Več kot 80 % mladih Evropejcev vsak dan uporablja družbena omrežja. Več kot eden od desetih najstnikov kaže znake problematične uporabe družbenih omrežij. Nedavna študija Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije je ugotovila, da več kot tretjina 15-letnikov preživi več kot tri ure na dan na družbenih omrežjih. Podatki kažejo tudi povezavo med intenzivnejšo uporabo in pogostejšimi poročili o anksioznih in depresivnih simptomih.

To ne dokazuje, da so družbena omrežja po naravi škodljiva za otroke. Mladim omogočajo dostop do informacij, izobraževanja in ustvarjalnosti. Vprašanje torej ni, ali naj otroci odraščajo s tehnologijo. To že počnejo. Pravo vprašanje je, v kakšnem digitalnem okolju smo pripravljeni otrokom omogočiti odraščanje.

Na septembrskem plenarnem zasedanju je Evropski parlament podprl poročilo o vplivu družbenih omrežij in spletnega okolja na mlade. Skupina EPP ga je podprla, ker odgovornosti za varnost otrok na spletu ni mogoče prenesti izključno na otroke in njihove starše.

Starši imajo pomembno vlogo. Tudi šole imajo svojo vlogo. Otroci se morajo naučiti prepoznati manipulacijo, dezinformacije in škodljive vsebine. Razumeti morajo, kako algoritmi oblikujejo to, kar vidijo, kako zaščititi svoje osebne podatke in kako njihovo spletno vedenje vpliva na druge.

A starši ne morejo preoblikovati algoritma. Prav tako ne morejo izklopiti funkcij, vgrajenih v samo platformo, niti nadzirati vsake vsebine, s katero pride otrok v stik. Tudi platforme morajo prevzeti odgovornost.

Skupina EPP zato želi, da se varnost vgradi v storitve, ki jih uporabljajo otroci. Varnost otrok mora biti vgrajena v digitalne storitve že od samega začetka, namesto da se ponuja kot dodatna nastavitev, ki jo morajo starši poiskati in aktivirati.

Pri otroških računih bi moralo biti samodejno predvajanje privzeto izklopljeno. Neskončno pomikanje po strani bi moralo biti omejeno. Obvestila bi morala biti omejena. Otroke bi bilo treba spodbujati k počitkom in jim ponuditi preproste načine za ponastavitev njihovih novic. Njihovi računi bi morali imeti privzeto najvišje nastavitve zasebnosti, njihovi osebni podatki pa se ne bi smeli uporabljati za profiliranje za ciljno oglaševanje. 

Nič od tega ne bi mladim preprečilo, da bi uživali v družbenih omrežjih. Preprosto bi se prenehalo obravnavati čim večjo vključenost kot privzeto.

V tej razpravi je še en vidik, ki ga ne smemo spregledati. Približno eden od šestih otrok v Evropi je doživel spletno ustrahovanje. Spletni konflikti sledijo otrokom v učilnice, domove in prijateljske kroge, prav tako kot se težave, ki se začnejo v šoli, lahko nadaljujejo na telefonu še dolgo po koncu šolskega dne. 

Za otroka takrat ni več varnega kraja in ni trenutka, ko bi se ustrahovanje končalo.

Ko se to zgodi, morajo otroci in starši vedeti, kam se lahko obrnejo po pomoč. Linije za pomoč v okviru centrov za varnejši internet zagotavljajo zaupno in strokovno podporo, zato je treba zagotoviti njihovo dolgoročno in trajnostno financiranje.

Podpora po nastali škodi je bistvena, prav tako pa je pomembno tudi preprečevanje. Zato si skupina EPP prizadeva tudi za močnejše izobraževanje na področju digitalnih tehnologij in medijev. Otroci morajo razumeti, zakaj se ljudje za zaslonom včasih vedejo drugače in zakaj je empatija na spletu prav tako pomembna kot v osebnem stiku. Tudi starši in učitelji potrebujejo praktično pomoč pri razumevanju platform, ki jih uporabljajo otroci, in pri učenju, kako ravnati, ko pride do težav. 

Evropa ne začenja z nič. Že imamo predpise, ki urejajo varstvo podatkov, spletne platforme, oglaševanje in umetno inteligenco. Vendar pa je izvrševanje še vedno neenakomerno, vrzeli pa ostajajo. 

Pristop skupine EPP ni, da bi urejali samo zaradi urejanja. Najprej je treba ustrezno izvrševati obstoječa pravila. Kjer ostajajo resnične vrzeli, zlasti v zvezi z zasvojenostjo in manipulativnim oblikovanjem, jih je treba zapolniti, ne da bi podvajali zakonodajo, ki že obstaja. 

Sprejetje še enega zakona samo po sebi ni merilo uspeha. Pomembno je, ali otrok, ki odpre aplikacijo, naleti na varnejše okolje.

Že predolgo se večina razprav v bistvu vrti okoli naslednjih nasvetov: manj uporabljaj telefon, manj drsi po zaslonu, bodi previden, na kaj klikneš. To so koristna sporočila. Vendar je nekoliko nerazumno od otrok zahtevati, da razvijejo dovolj samokontrole, da se uprejo izdelkom, ki so namerno zasnovani tako, da pritegnejo njihovo pozornost.

Otroci imajo odgovornosti na spletu. Enako velja za starše in šole. 

Odgovornost mora biti sorazmerna z močjo. Največjo moč za oblikovanje digitalnega okolja pa imajo podjetja, ki ga ustvarjajo.