Stališče skupine EPP o pripravljenosti: Pripravljenost: Poziv Evropi, da se zbudi

Skupina EPP pozdravlja strategijo Evropske unije za pripravljenost, ki jo je pripravila Komisija, in poudarja, da so nujno potrebni oprijemljivi in izvedljivi ukrepi za povečanje odpornosti in pripravljenosti EU na krize. EU mora nujno izboljšati civilno pripravljenost s pristopom, ki vključuje celotno vlado, družbo in vse nevarnosti ter je sestavni del varne Evrope. S solidarnostjo kot temeljnim načelom moramo okrepiti odpornost, zaščititi državljane ter zagotoviti kontinuiteto institucij, trgov in osnovnih storitev. Pripravljenost skupaj z obrambo in varnostjo tvori temeljno triado, na kateri temelji sposobnost Unije, da zaščiti suverenost in ozemeljsko celovitost svojih držav članic, svojih otokov in najbolj oddaljenih regij, hkrati pa zagotavlja strateško avtonomijo Evrope in njeno vlogo geopolitičnega akterja v svetu, ki je vse bolj poln izzivov.

Predvidevanje in predvidevanje

• Skupna ocena tveganja

  Oblikovanje skupnega priznavanja in razumevanja eksistencialnih groženj Evropi in njeni varnosti ter s tem ustvarjanje podlage za odgovorno in kolektivno sprejemanje odločitev.
  

• Okrepljena izmenjava informacij

  Krepitev komunikacije med civilnim in vojaškim sektorjem, ki vključuje javne in zasebne akterje po vsej EU. Okrepiti sodelovanje med obveščevalnimi službami in organi kazenskega pregona v EU ter izboljšati njihovo izmenjavo podatkov.
  

• Protokoli za izredne razmere

  Vzpostaviti in zagotoviti združljivost postopkov kriznega odzivanja v institucijah EU, državah članicah in okvirih EU-NATO, tudi z rednimi skupnimi vajami in simulacijami, ki jih vodijo načelo solidarnosti, medsebojnega zaupanja in nacionalne suverenosti ter zajemajo tudi najbolj skrajne vojaške nepredvidene dogodke.
  

• Sistemi zgodnjega opozarjanja

  Vlaganje v infrastrukturo in opremo za zgodnje opozarjanje, kot so satelitski sistemi za spremljanje in odkrivanje, ki bodo pokrivali celotno ozemlje in meje EU, vključno z najbolj oddaljenimi regijami.

Odpornost ključnih družbenih funkcij

• Povečanje prilagajanja podnebnim spremembam

  Z vsemi ustreznimi politikami in naložbami obravnavajte naraščajoče vplive ekstremnih vremenskih pojavov in naravnih nesreč, zlasti v ranljivih regijah, kot so otoki, obalne skupnosti in najbolj oddaljena območja.
  

• Celotno izvajanje DSA

  Zagotavljanje varnega, dostopnega in odpornega spletnega okolja s poudarkom na oceni in zmanjševanju sistemskih tveganj, razvoju mehanizmov kriznega odzivanja, boju proti dezinformacijam in zaščiti demokratičnih institucij, vključno z volitvami.
  

• Digitalna odpornost in kibernetska varnost

  Zaščita kritične digitalne infrastrukture EU in zmanjšanje odvisnosti od tujih ponudnikov. Zagotoviti varen ekosistem in podporo obsežnemu razvoju evropskih tehnologij na kritičnih področjih, kot so računalništvo v oblaku, umetna inteligenca in kvantno računalništvo. Vzpostaviti rezervni korpus EU za kibernetsko varnost, ki ga sestavljajo strokovnjaki iz javnega, zasebnega in akademskega sektorja za podporo državam članicam v kriznih razmerah.
  

• Industrijska odpornost in konkurenčnost

  Zagotoviti zadostne proizvodne zmogljivosti s krepitvijo odpornosti in strateške avtonomije kritičnih dobavnih verig z usklajenimi industrijskimi politikami in zmanjšanjem birokracije. Povečati zaloge ključnih sestavnih delov na ravni EU (npr. polprevodnikov, medicinskih pripomočkov, redkih zemelj) ter pospešiti izdajanje dovoljenj in naložbe v proizvodne grozde čistih tehnologij.
  

• Odpornost na vesolje

  Zagotovite hitro izvajanje infrastrukture za odpornost, medsebojno povezanost in varnost s sateliti (IRIS2) in opazovanje Zemlje, zlasti s programom Copernicus in s podporo evropskega industrijskega konzorcija SpaceRISE. Razširi vesoljsko infrastrukturo, zlasti satelite, in vlaga v Agencijo Evropske unije za vesoljski program.

Pripravljenost prebivalstva

• Vsakodnevno izobraževanje o pripravljenosti in odpornosti

  Spodbujajte osnovne veščine državljanov, kot so pripravljenost na domu, prva pomoč in načrtovanje evakuacije. Spodbujajte kulturo pripravljenosti v vsakdanjem življenju.
  

• Učinkovita komunikacijska strategija

  Razvijte učinkovito komunikacijsko strategijo za ozaveščanje javnosti o tveganjih, preprečevanje hibridnih groženj in spodbujanje podpore pripravljenosti v družbah EU ter komunikacijsko infrastrukturo, odporno na krize.
  

• Gradnja skupnosti in prostovoljstvo

  Krepitev civilne zaščite in služb za ukrepanje v izrednih razmerah s podporo osebju, skupnim usposabljanjem in vajami ter pripravljenostjo na ravni skupnosti. Vključite civilno družbo v načrtovanje in načrtujte njene zmogljivosti. Spodbujajte kulturo prostovoljstva (npr. gasilci, civilna zaščita, vojaške rezervne sile), tudi z odpravljanjem upravnih ovir in spodbujanjem sodelovanja državljanov - npr. z direktivo o delovnem času.

Civilno-vojaško sodelovanje

• Okrepljeno civilno-vojaško sodelovanje

  Omogoča hitrejše odzivanje na krize, učinkovitejšo uporabo virov ter boljše usklajevanje in interoperabilnost, vključno z rednimi vajami.
  

• Vojaški schengen

  Povečanje mobilnosti oboroženih sil z boljšim usklajevanjem med EU in Natom na področju prometa in logistike, s poudarkom na infrastrukturi, usklajenih pravilih in čezmejnem sodelovanju. Podprite program PESCO in prihodnji načrt Komisije o vojaški mobilnosti.
  

• Povečanje financiranja civilne in vojaške obrambe

  Podprite gradnjo skupne infrastrukture, javna naročila z dvojno rabo (npr. JRKB zaščita), skupne raziskave in razvoj, strateške rezerve kritičnih virov in okrepljeno zaščito kritične infrastrukture.

Odzivanje na krize

• Krepitev GD HERA

  Zagotavljanje zmogljivosti za nabavo medicinskih protiukrepov za boj proti epidemijam, JRKB grožnjam in bioterorizmu ter vzdrževanje strateške zaloge takih protiukrepov v EU. Zagotoviti zadostna sredstva za GD HERA, vključno s hitrimi izplačili v nujnih primerih. Pričakuje, da bosta prihodnji strategiji o kopičenju zalog in medicinskih protiukrepih prispevali k odpornosti in pripravljenosti EU.
  

• Prvi odzivniki

  Boljše sodelovanje v smislu osebja, opreme in drugih virov na podlagi mehanizma Unije na področju civilne zaščite.
  

• Krepitev ECDC

  Z viri in zmogljivostmi za usklajevanje kriznega upravljanja na ravni EU ter hitrega odzivanja na zdravstvene krize in čezmejne nevarnosti za zdravje.
  

• Nakup težke opreme prek programa rescEU

  Razširitev zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče in zalog z internimi in čezmejnimi protokoli za distribucijo v izrednih razmerah. Zagotavljanje zmogljivosti za regionalno porazdelitev sredstev rescEU in hitro odzivanje na sočasne krize.
  

• Izvajanje programa IMERA

  Izboljšati upravljanje kritičnih motenj v dobavni verigi ter zagotoviti pretok blaga, storitev in ljudi med izrednimi razmerami.
  

• Množična oskrba in podpora prebivalstvu

  Zagotoviti usklajen dostop do zasilnega zatočišča, hrane, vode, zdravstvene oskrbe ter iskanja in podpore družinam. Okrepite zmogljivosti na ravni EU za pomoč razseljenemu ali močno prizadetemu prebivalstvu, tudi z zanesljivimi kanali za opozarjanje in obveščanje ljudi v kriznih razmerah.
  

• Zdravstvena pripravljenost

  Povečati avtonomijo Evrope na področju farmacevtskih izdelkov, nujno potrebnih zdravil in medicinskih pripomočkov z zagotavljanjem proizvodnje in dobave, zmanjšanjem odvisnosti od zunanjih dobaviteljev, odpravljanjem ponavljajočega se pomanjkanja ter vzpostavitvijo odporne in inovativne zdravstvene industrije, ki bo pripravljena na prihodnje krize in bo lahko mejnim regijam in otokom zagotovila ustrezen dostop do zdravstvenih storitev.

Energetska varnost

• Spodbujanje povezovanja energetske unije

  Podpora in pospeševanje razvoja energetskih povezav med državami članicami za vzpostavitev učinkovitega in povezanega energetskega trga, ki bo omogočil stabilnejše energetsko omrežje in varno distribucijo energetskih virov ter zmanjšal odvisnost od zunanjih partnerjev.
  

• Varovanje in zaščita kritične energetske in komunikacijske infrastrukture z zagotavljanjem nadzora in odpornosti na ravni EU, vključno z zmogljivostmi EU za popravilo, zmanjševanjem odvisnosti od ponudnikov zunaj EU in zaščito ključnih sredstev, vključno s strateškimi podmorskimi kabli.
  

• Pospešiti strateške projekte medsebojnega povezovanja plinskega in električnega omrežja, da se odpravi energetska izolacija obrobnih, najbolj oddaljenih in otoških regij držav članic.
  

• Zagotavljanje stabilne osnovne energije

  Trajna proizvodnja električne energije, ki jo je mogoče dislocirati, vključno z jedrsko energijo, bo poleg skladiščenja, prožnosti in sistemskih storitev še naprej imela pomembno vlogo za evropsko energetsko varnost, saj bo zagotavljala stabilno in zanesljivo proizvodnjo energije za industrijo in potrošnike.

Varnost preskrbe s hrano in suverenost

• Varnost oskrbe s hrano

  Uskladite prehransko varnost v kmetijski, podnebni in okoljski zakonodaji in politikah, tudi s strateškimi naložbami v proizvodnjo gnojil v EU, podporo domači pridelavi stročnic in diverzifikacijo virov živalske krme. V širše strategije pripravljenosti v celotni verigi preskrbe s hrano vključite živilske trge in trgovine.

Javno-zasebno sodelovanje

• Prilagodljiva javna naročila

  Prilagodite pravila o javnih naročilih, da bi zagotovili hitro, neprekinjeno in učinkovito oskrbo s ključnimi dobrinami in storitvami v kriznih razmerah.

Odpornost s pomočjo zunanjih partnerstev

• Spodbujanje vzajemne odpornosti s tretjimi državami

  Sodelujte pri predvidevanju, pripravah, preprečevanju in odzivanju na krize, da bi zmanjšali tveganje, da bi se krize zunaj naših meja razširile na EU, in da bi podprli naše partnerje. V ukrepe pripravljenosti EU vključite nedavne izkušnje in strokovno znanje ukrajinske vojske in civilne zaščite.
  

• Pripravljenost in odpornost na ravni EU vključite v sodelovanje z Natom, , vključno s , s strukturiranim dialogom, izmenjavo praks in usklajevanjem.

Proračun za pripravljenost na krize

• Prilagodite proračun EU z napredkom pri novih lastnih sredstvih in omogočite ciljno usmerjeno skupno zadolževanje, da zagotovite prožnost in razpoložljivost sredstev v izrednih razmerah.