Stališče skupine EPP o pripravljenosti: Pripravljenost: Poziv Evropi, da se zbudi

Skupina EPP pozdravlja strategijo Evropske unije za pripravljenost, ki jo je pripravila Komisija, in poudarja, da so nujno potrebni oprijemljivi in izvedljivi ukrepi za povečanje odpornosti in pripravljenosti EU na krize. EU mora nujno izboljšati civilno pripravljenost s pristopom celotne vlade, celotne družbe in vseh nevarnosti kot sestavnim delom varne Evrope. S solidarnostjo kot temeljnim načelom moramo okrepiti odpornost, zaščititi državljane ter zagotoviti kontinuiteto institucij, trgov in osnovnih storitev. Pripravljenost skupaj z obrambo in varnostjo tvori temeljno triado, na kateri temelji sposobnost Unije, da zaščiti suverenost in ozemeljsko celovitost svojih držav članic, svojih otokov in najbolj oddaljenih regij, hkrati pa zagotavlja strateško avtonomijo Evrope in njeno vlogo geopolitičnega akterja v svetu, ki je vse bolj poln izzivov .

Predvidevanje in predvidevanje

• Skupna ocena tveganja: Oblikovanje skupnega prepoznavanja in razumevanja obstoječih groženj Evropi in njeni varnosti ter s tem ustvarjanje podlage za odgovorno in kolektivno odločanje.
  
• Okrepljena izmenjava informacij: Krepitev komunikacije med civilnim in vojaškim sektorjem, ki vključuje javne in zasebne akterje po vsej EU. Okrepiti sodelovanje med obveščevalnimi službami in organi kazenskega pregona po vsej EU ter izboljšati njihovo izmenjavo podatkov.
  
• Protokoli za nujne primere: Vzpostaviti in zagotoviti združljivost postopkov kriznega odzivanja v institucijah EU, državah članicah in okvirih EU-NATO, vključno z rednimi skupnimi vajami in simulacijami, ki jih vodijo načelo solidarnosti, medsebojnega zaupanja in nacionalne suverenosti ter zajemajo tudi najbolj skrajne vojaške nepredvidene dogodke. Sistemi zgodnjega opozarjanja: Naložbe v infrastrukturo in opremo za zgodnje opozarjanje, kot so satelitski sistemi za spremljanje in odkrivanje, ki bodo pokrivali celotno ozemlje in meje EU, vključno z najbolj oddaljenimi regijami.

Odpornost ključnih družbenih funkcij

• Povečanje prilagajanja podnebnim spremembam: Z vsemi ustreznimi politikami in naložbami obravnavati naraščajoče vplive ekstremnih vremenskih pojavov in naravnih nesreč, zlasti v ranljivih regijah, kot so otoki, obalne skupnosti in najbolj oddaljena območja.
  
• Popolno izvrševanje DSA: Zagotoviti varno, dostopno in odporno spletno okolje s poudarkom na oceni in zmanjševanju sistemskih tveganj, razvoju mehanizmov kriznega odzivanja, boju proti dezinformacijam in zaščiti demokratičnih institucij, vključno z volitvami.
  
• Digitalna odpornost in kibernetska varnost: Zaščita kritične digitalne infrastrukture EU in zmanjšanje odvisnosti od tujih ponudnikov. Zagotoviti varen ekosistem in podporo obsežnemu razvoju evropskih tehnologij na kritičnih področjih, kot so računalništvo v oblaku, umetna inteligenca in kvantno računalništvo. Vzpostaviti rezervni korpus EU za kibernetsko varnost, ki ga sestavljajo strokovnjaki iz javnega, zasebnega in akademskega sektorja za podporo državam članicam v kriznih razmerah.
  
• Industrijska odpornost in konkurenčnost: Zagotoviti zadostne proizvodne zmogljivosti s krepitvijo odpornosti in strateške avtonomije kritičnih dobavnih verig z usklajenimi industrijskimi politikami in zmanjšanjem birokracije. Povečati zaloge ključnih sestavnih delov na ravni EU (npr. polprevodnikov, medicinskih pripomočkov, redkih zemelj) ter pospešiti izdajanje dovoljenj in naložbe v proizvodne grozde čistih tehnologij.
  
• Odpornost na vesolje: Zagotoviti hitro izvajanje infrastrukture za odpornost, povezljivost in varnost s pomočjo satelitov (IRIS2) in opazovanje Zemlje, zlasti s programom Copernicus in s podporo evropskega industrijskega konzorcija SpaceRISE. Razširi vesoljsko infrastrukturo, zlasti satelite, in vlaga v Agencijo Evropske unije za vesoljski program.

Pripravljenost prebivalstva

• Vsakodnevno izobraževanje o pripravljenosti in odpornosti: Spodbujajte osnovne veščine državljanov, kot so pripravljenost na domu, prva pomoč in načrtovanje evakuacije. Spodbujajte kulturo pripravljenosti v vsakdanjem življenju.
  
• Učinkovita komunikacijska strategija: Razvoj učinkovite komunikacijske strategije za ozaveščanje javnosti o tveganjih, preprečevanje hibridnih groženj in spodbujanje podpore pripravljenosti v družbah EU ter komunikacijske infrastrukture, odporne na krize.
  
• Gradnja skupnosti in prostovoljstvo: Okrepiti civilno zaščito in službe za ukrepanje v izrednih razmerah s podporo osebju , skupnim usposabljanjem in vajami ter pripravljenostjo, ki temelji na skupnosti. Vključite civilno družbo v načrtovanje in načrtujte njene zmogljivosti. Spodbujajte kulturo prostovoljstva (npr. gasilci, civilna zaščita, vojaške rezervne sile), tudi z odpravljanjem upravnih ovir in spodbujanjem sodelovanja državljanov - npr. z direktivo o delovnem času.

Civilno-vojaško sodelovanje

• Okrepljeno civilno-vojaško sodelovanje: Omogočiti hitrejše odzivanje na krize, učinkovitejšo uporabo virov ter boljše usklajevanje in interoperabilnost, vključno z rednimi vajami.
  
• "Vojaški Schengen": Povečanje mobilnosti oboroženih sil z boljšim usklajevanjem med EU in Natom na področju prometa in logistike, s poudarkom na infrastrukturi, usklajenih pravilih in čezmejnem sodelovanju. Podprite program PESCO in prihodnji načrt Komisije o vojaški mobilnosti.
  
• Povečanje financiranja civilne in vojaške obrambe: Podprite izgradnjo skupne infrastrukture, javna naročila z dvojno rabo (npr. JRKB zaščita), skupne raziskave in razvoj, strateške rezerve kritičnih virov in okrepljeno zaščito kritične infrastrukture.

Odzivanje na krize

• Krepitev GD HERA: zagotovitev zmogljivosti za nabavo medicinskih protiukrepov za boj proti epidemijam, JRKB grožnjam in bioterorizmu ter vzdrževanje strateške zaloge takih protiukrepov v EU. Zagotoviti zadostna sredstva za GD HERA, vključno s hitrimi izplačili v nujnih primerih. Pričakuje, da bosta prihodnji strategiji o kopičenju zalog in medicinskih protiukrepih prispevali k odpornosti in pripravljenosti EU.
  
• Prvi odzivniki: Boljše sodelovanje v smislu osebja, opreme in drugih virov na podlagi mehanizma Unije na področju civilne zaščite.
  
• Krepitev ECDC: z viri in zmogljivostmi za usklajevanje kriznega upravljanja na ravni EU ter hitrega odzivanja na zdravstvene krize in čezmejne nevarnosti za zdravje.
  
• Nakup težke opreme prek programa rescEU: Razširitev zmogljivosti EU za odzivanje na nesreče in zalog z internimi in čezmejnimi protokoli za distribucijo v nujnih primerih. Zagotoviti zmogljivost za regionalno razdelitev sredstev rescEU in hitro odzivanje na sočasne krize.
  
• Izvajanje programa IMERA: Izboljšanje obvladovanja kritičnih motenj v dobavni verigi ter zagotavljanje pretoka blaga, storitev in ljudi v izrednih razmerah.
  
• Množična oskrba in podpora prebivalstvu: Zagotovite usklajen dostop do zasilnega zatočišča, hrane, vode, zdravstvene oskrbe ter iskanja družin in podpore. Okrepiti zmogljivosti na ravni EU za pomoč razseljenemu ali močno prizadetemu prebivalstvu, vključno z zanesljivimi kanali za opozarjanje in obveščanje ljudi v kriznih razmerah.
  
• Zdravstvena pripravljenost: Okrepiti avtonomijo Evrope na področju farmacevtskih izdelkov, nujno potrebnih zdravil in medicinskih pripomočkov z zagotavljanjem proizvodnje in dobave, zmanjšanjem odvisnosti od zunanjih dobaviteljev, odpravljanjem ponavljajočega se pomanjkanja ter vzpostavitvijo odporne in inovativne zdravstvene industrije, ki bo pripravljena na prihodnje krize in bo lahko mejnim regijam in otokom zagotovila ustrezen dostop do zdravstvenih storitev.

Energetska varnost

• Spodbujanje povezovanja energetske unije: Podpiranje in pospeševanje razvoja energetskih povezav med državami članicami za vzpostavitev učinkovitega in povezanega energetskega trga, ki bo omogočil stabilnejše energetsko omrežje in varno distribucijo energetskih virov ter zmanjšal odvisnost od zunanjih partnerjev.
  
• Varovanje in zaščita kritične energetske in komunikacijske infrastrukture z zagotavljanjem nadzora in odpornosti na ravni EU, vključno z zmogljivostmi EU za popravilo, zmanjševanjem odvisnosti od ponudnikov zunaj EU in zaščito ključnih sredstev, vključno s strateškimi podmorskimi kabli.
  
• Pospešiti strateške projekte medsebojnega povezovanja plinskega in električnega omrežja, da se odpravi energetska izolacija obrobnih, najbolj oddaljenih in otoških regij držav članic.
  
• Zagotavljanje stabilne osnovne obremenitve: trdna proizvodnja električne energije, ki jo je mogoče dislocirati, vključno z jedrsko energijo, bo poleg skladiščenja, prožnosti in sistemskih storitev še naprej imela pomembno vlogo za evropsko energetsko varnost, saj bo zagotavljala stabilno in zanesljivo proizvodnjo energije za industrijo in potrošnike.

Varnost preskrbe s hrano in suverenost

• Varnost preskrbe s hrano: Usklajevanje zanesljive preskrbe s hrano v kmetijski, podnebni in okoljski zakonodaji in politikah, vključno s strateškimi naložbami v proizvodnjo gnojil v EU, podporo domači pridelavi stročnic in diverzifikacijo virov živalske krme. V širše strategije pripravljenosti v celotni verigi preskrbe s hrano vključite živilske trge in trgovine.

Javno-zasebno sodelovanje

• Prilagodljiva javna naročila: Prilagodite pravila javnega naročanja, da se zagotovi hitro, neprekinjeno in učinkovito zagotavljanje ključnih zalog in storitev v kriznih razmerah.

Odpornost s pomočjo zunanjih partnerstev

• Spodbujanje vzajemne odpornosti s tretjimi državami. Sodelujte pri predvidevanju, pripravi, preprečevanju in odzivanju na krize, da bi zmanjšali tveganje, da bi se krize zunaj naših meja razširile na EU, in da bi podprli naše partnerje. V ukrepe pripravljenosti EU vključite nedavne izkušnje in strokovno znanje ukrajinske vojske in civilne zaščite.
  
• Pripravljenost in odpornost na ravni EU vključite v sodelovanje z Natom, , vključno s , s strukturiranim dialogom, izmenjavo praks in usklajevanjem.

Proračun za pripravljenost na krize

• Prilagodite proračun EU z napredkom pri novih lastnih sredstvih in omogočite ciljno usmerjeno skupno zadolževanje, da zagotovite prožnost in razpoložljivost sredstev v izrednih razmerah.