Inovacije so ključnega pomena za ohranjanje delovnih mest in uresničevanje podnebnih ciljev EU

»Zagotoviti moramo, da ohranjanje delovnih mest v industriji in konkurenčnosti ter doseganje naših podnebnih ciljev ne bosta več v nasprotju drug z drugim,« je opozoril poslanec Evropskega parlamenta Peter Liese, govorec skupine EPP za podnebno politiko in glavni pogajalec Evropskega parlamenta za revizijo evropskega sistema trgovanja z emisijami (ETS), ob današnji predstavitvi osnutka poročila.

»Moramo storiti vse, kar je v naši moči, da se cene električne energije znižajo. Ključ k temu so naložbe v inovacije. Države EU, ki električno energijo pridobivajo predvsem iz podnebno nevtralnih domačih virov energije – kot so Portugalska, Švedska in Finska –, imajo relativno nizke stroške električne energije v primerjavi z Nemčijo in Italijo, ki sta močno odvisni od fosilnih goriv. Zato mora trgovanje z emisijami zagotoviti močnejše spodbude za naložbe v domačo čisto energijo kot doslej. To velja predvsem za prihodke držav članic. Finančni ministri po vsej Evropi so z računovodskimi triki večkrat povzročili zmedo. Kot poročevalec predstavljam predlog, ki še dodatno krepi premišljen pristop Komisije na tem področju.«

V svojem osnutku poročila Liese poziva, naj se v sektorje sistema trgovanja z emisijami (ETS1) ponovno vlaga ne le 50 % prihodkov iz sistema trgovanja z emisijami, kot predlaga Komisija, temveč kar 75 %. Poleg tega predlaga podkvoto za energetsko intenzivne industrije, ki jim grozi selitev dejavnosti in posledično beg ogljika. 

»Pomembno je tudi povečati število brezplačnih pravic do emisij. Komisija predlaga njihovo povečanje za 47 % v primerjavi s sedanjim sistemom. Pozivam k še večjemu povečanju, zlasti za obdobje do leta 2030. V zameno pa je prav, da se od podjetij zahteva, da izvedejo naložbe. Predlagam postopni začetek. Leta 2031 naj bi zahteva po naložbah veljala le za tisti del brezplačnih pravic do emisij, ki je nov v primerjavi s sedanjim sistemom. Vendar se bo ta zahteva sčasoma povečevala in bi morala biti do leta 2040 strožja od tiste, ki jo je predlagala Komisija. Odkrito povedano: kdor do leta 2040 še ne bo začel izvajati projekta dekarbonizacije, ne bo več upravičen do podpore v obliki brezplačnih pravic do emisij,« je dejal Liese.

Poročilo na splošno podpira pristop Komisije, vendar ga spreminja, zlasti kar zadeva splošno zmanjšanje pravic do emisij – torej pot zmanjševanja emisij, ki je ključna za varstvo podnebja. „Sedanji sistem je usmerjen v doseganje cilja za leto 2030, ker smo sredi desetletja (zaradi Zelene pogodbe) drastično povečali naše ambicije, zato je pot zmanjševanja emisij trenutno še posebej strma. Nihče ne more resno trditi, da je realistično, da bi vsi sektorji v sistemu trgovanja z emisijami, vključno z letalskim sektorjem, do leta 2039 dosegli ničelne emisije. Trenutno ni mogoče niti izravnavanje z odstranjevanjem CO₂ iz ozračja. Obstoječi sistem je nerealen. Prilagoditev poteka zmanjševanja je popolnoma v skladu s ciljem EU za leto 2040 in cilji podnebne nevtralnosti«, je izjavil Liese.

Skupina EPP vztraja, da reforma ne sme postaviti v neugoden položaj podjetij, ki so že začela vlagati. »Predlog Komisije podpira tako imenovane ‚vodilne‘. Ti lahko na primer prejemajo brezplačne pravice do leta 2040, čeprav sploh več ne izpuščajo emisij. Vendar predlagam nadaljnje spremembe, kot je zagotovitev, da zgornjih 10 % v vsakem sektorju ne prejme le brezplačnih pravic do emisij, ki jih potrebujejo, ampak še več, ter da se bolj kot doslej osredotočimo na tako imenovane podnebne sporazume s podjetji (Carbon Conference for Difference),“ je dodal Liese.

Vse politične skupine so pozvane, naj konstruktivno sodelujejo pri doseganju splošnega političnega sporazuma o reformi sistema trgovanja z emisijami do februarja 2027.