Stališče skupine EPP o regionalni politiki 2.0. - Regije, mesta in podeželje EU v središču pozornosti EPP

Skupina EPP meni, da so naložbe kohezijske politike po vsej EU prinesle neprimerljive pozitivne učinke na regije, mesta, otoke, podeželje, obmejna in oddaljena območja ter najbolj oddaljene regije. Vsaka država članica EU je neposredno ali posredno izkusila pozitivne učinke financiranja iz proračuna EU; rezultati številnih lokalnih projektov potrjujejo nepogrešljivo vlogo regionalnih in lokalnih naložb prek kohezijske politike ter poudarjajo njeno vlogo in prepoznavnost v večletnem finančnem okviru. Večprednostni dolgoročni naložbeni pristop kohezijske politike je skupaj z vidikom deljenega upravljanja prispeval k prednostnim nalogam EU, in sicer podpori malim in srednjim podjetjem (MSP), raziskavam in inovacijam, digitalizaciji, razvoju podeželja, boljši urbani infrastrukturi, trajnostnemu turizmu, prometni infrastrukturi, kulturi in izobraževanju, zdravstvenemu varstvu, socialni politiki, čezmejnim projektom in sodelovanju, energetskemu prehodu, energetski učinkovitosti, podnebju in okolju.

Skupina EPP ugotavlja, da ocene, ki so jih izvedle države članice o rezultatih naložb kohezijske politike za obdobje 2014-2020, kažejo, da je kohezijska politika na splošno prinesla pozitivne rezultate na področjih, ki jih je podpirala. Skupina EPP poudarja, da imajo kohezijske naložbe ključno vlogo pri spodbujanju inovacijskih ekosistemov in krepitvi odpornosti na sedanje in prihodnje krize, tudi tiste, ki izhajajo iz geopolitične nestabilnosti in podnebnih izzivov, ter tako prispevajo k cilju člena 174 PDEU.

Glede na to, da bi bila brez teh naložb rast BDP nižja, bi morala kohezijska politika še naprej podpirati vse regije z nepovratnimi sredstvi. Okrepljena in učinkovita kohezijska politika je enako pomembna tudi za manj razvite regije, otoke, najbolj oddaljene regije, regije, ki zaostajajo v razvoju, in regije, ki so se ujele v razvojno past v zahodnih in južnih državah članicah. V ta namen je treba otokom in najbolj oddaljenim regijam Evropske unije zagotoviti ustrezna sredstva in strokovno znanje, da bodo imele boljši dostop do financiranja.

Evropska ljudska stranka kot skupina lokalnih in regionalnih predstavnikov še posebej poudarja vlogo kohezijske politike pri podpiranju čezmejnega evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS) - ključnega cilja politike z ločeno pravno podlago - na področjih, kot so raziskave, razvoj in inovacije ter okolje. Uvedba "makroregionalnih strategij" kot integriranih okvirov za čezmejno sodelovanje je prinesla odlične rezultate. Vendar jih je treba še okrepiti, da bi postale sestavni del evropskega projekta in razvile svoj polni potencial. V njihovem okviru je treba zagotoviti nadaljnjo poenostavitev čezmejnega sodelovanja ter interoperabilnost infrastrukture in storitev, da se omogoči lažji pretok ljudi, storitev, blaga in kapitala. Skupina EPP podpira odpravo čezmejnih upravnih ovir s spodbujanjem in izvajanjem rešitev, kot je "BridgeforEU", ter boljši dostop do javnih storitev v obmejnih regijah zaradi boljšega čezmejnega sodelovanja.

Treba je poudariti zgodbo o uspehu programa Interreg, ki bi moral ostati ločen instrument v okviru kohezijske politike z ohranjenimi sedanjimi sestavnimi deli. Ključno je zagotoviti, da bo Interreg imel stabilno financiranje vsaj na ravni, ki je trenutno na voljo, ter da bodo prihodnja merila za razdelitev sredstev pregledna, objektivna in bodo temeljila na zanesljivih podatkih.

Prihodnja kohezijska politika: močnejša, boljša, hitrejša

Skupina EPP vztraja, da mora naslednja generacija regionalne politike ostati močna in ambiciozna ter da je pomembno ohraniti močno in ustrezno financirano kohezijsko politiko. Ponovno potrjuje, da mora kohezijska politika v naslednjem večletnem finančnem okviru ostati ločen in jasno prepoznaven steber z namenskimi sredstvi in upravljanjem, da bi lahko še naprej uspešno odpravljala teritorialne razlike in podpirala dolgoročne naložbe v manj razvite regije. Model izvajanja mora temeljiti na deljenem upravljanju, poleg tega pa mora biti močno osredotočen na regionalni in lokalni vidik, pristop, ki temelji na kraju samem, in strateško dolgoročno načrtovanje, po potrebi s pomočjo teritorialno opredeljenih ciljev in mejnikov. Skupina EPP verjame v decentralizirano načrtovanje in model izvajanja, ki temelji na načelu močnega partnerstva z regionalno in lokalno udeležbo pri odločanju in izvajanju, okrepljenem izvajanju evropskega kodeksa ravnanja, vključevanju akterjev iz gospodarstva in civilne družbe, deljenem upravljanju in upravljanju na več ravneh, ki so ključni elementi te politike in določajo njeno učinkovitost.

Skupina EPP meni, da je treba financiranje regij, mest in podeželja dodeliti na podlagi ocene dejanskih potreb na terenu. Zato je treba prednostne naloge in mejnike združevati od spodaj navzgor, namesto da bi šlo zgolj za postopek od zgoraj navzdol. Odzivanje na regionalne in lokalne potrebe mora biti v središču oblikovanja politike, da bi se spoprijeli z lokalnimi izzivi in ustvarili proevropsko razpoloženje. Zato bi morale lokalne in regionalne oblasti še naprej sodelovati pri oblikovanju, načrtovanju in izvajanju skladov kohezijske politike, da bi zagotovile popolno spoštovanje načela subsidiarnosti in pristopa od spodaj navzgor. V zvezi s tem skupina meni, da so pobude Komisije, kot je Konvencija županov EU z 12 000 mesti, ključnega pomena v procesu oblikovanja in izvajanja naslednje generacije kohezijske politike. Vendar bi morala biti glede na cilje iz člena 174 PDEU pri financiranju uravnoteženo zastopana vsa območja, zato skupina poziva k omejitvi geografskega obsega politike, saj ta temelji na ozkem in zavajajočem razumevanju njenega učinka in koristi.

Skupina EPP poudarja, da reforme metodologije uspešnosti ne smejo slediti modelu RRF, da bi se izognili togosti izvajanja, tveganju zamud pri plačilih in zamudam pri izvajanju. Regionalna politika ima celovito metodologijo uspešnosti, ki temelji na horizontalnih in posebnih omogočitvenih pogojih, ki vključujejo reforme, medtem ko so predhodno načrtovani mejniki in cilji pogosto neposredno povezani z reformami. Skupina EPP je odločena, da bo nasprotovala vsaki metodologiji, ki ne omogoča prožnosti ali je v celoti ali delno ločena od ciljev, ki temeljijo na Pogodbi, ali dejanskih potreb na lokalni in regionalni ravni. Potrebna je jasna razmejitev med kohezijsko politiko in drugimi instrumenti politike EU, da bi se izognili prekrivanju in konkurenci med instrumenti, zagotovili dopolnjevanje različnih posegov ter povečali prepoznavnost in razumljivost podpore EU. Enako pomembno je zagotoviti, da se različni skladi EU ne uporabljajo za financiranje istih ciljev ali ukrepov ter da kohezijski skladi dopolnjujejo in ne podvajajo nacionalnih naložb. S tem se krepi učinkovita raba sredstev in dodana vrednost financiranja EU.

Skupina EPP poziva k obveznemu vključevanju lokalno izvoljenih predstavnikov, civilne družbe in sektorskih deležnikov - zlasti s podeželja - v načrtovanje in upravljanje kohezijskih skladov EU. Le pristop od spodaj navzgor, ki izhaja iz dejanskih regionalnih potreb, lahko zagotovi učinkovito in sprejemljivo izvajanje projektov.

Skupina EPP poudarja, da je treba v okviru kohezijske politike ohraniti strukturno celovitost in identiteto posameznih skladov EU. V skladu z načelom subsidiarnosti in učinkovitosti skupina nasprotuje uvedbi "pristopa enotnega sklada" v naslednjem večletnem finančnem okviru. Strukturni skladi, vključno z ESRR, ESS+ in kohezijskim skladom, morajo ostati jasno razmejeni in urejeni s svojimi cilji in regulativnimi okviri, da se zagotovijo odgovornost, preglednost in prilagojena podpora lokalnemu in regionalnemu razvoju. Skupina EPP podpira celostne naložbene načrte, ki temeljijo na kraju samem, kot orodje za prilagajanje politik lokalnim potrebam. Ti načrti omogočajo sodelovanje med občinami, podjetji, skupnostmi in nevladnimi organizacijami, da se zagotovijo rešitve za podnebno nevtralnost, zaposlovanje in vključujočo rast. Njihovo sooblikovanje s strani regionalnih in lokalnih akterjev sprošča preobrazbeno moč naložb EU. Skupina EPP poudarja, da je pomembno razširiti uporabo in obseg celostnih teritorialnih naložb (ITI), vključno z omogočanjem čezmejnih ITI v programskem obdobju po letu 2027. ITI so kot usklajena naložbena orodja, usklajena z nacionalnimi in lokalnimi strategijami, ključnega pomena za skladen in odporen razvoj.

Prilagodljivost v spreminjajočem se svetu

Skupina EPP poudarja, da bi pomanjkanje prožnosti pri metodologiji dodeljevanja lahko potencialno povzročilo še večjo že tako obžalovanja vredno zamudo pri izvajanju kohezijske politike za obdobje 2021-2027, kar bi bilo treba raje aktivno odpraviti z nadaljnjimi pobudami, ki bi omogočile boljše črpanje kohezijskih sredstev, vključno z višjimi stopnjami sofinanciranja, višjim predhodnim financiranjem in hitrejšim vračanjem naložb. Dodeljevanje sredstev kohezijske politike bi moralo temeljiti na preglednih in objektivnih merilih, kot je regionalni BDP na prebivalca, z namenom uresničevanja ciljev gospodarske, socialne in teritorialne konvergence. Skupina EPP poziva Evropsko komisijo k jasnim smernicam in upravni poenostavitvi, da se zagotovi boljša stopnja črpanja in učinkovita uporaba razpoložljivih sredstev. Kohezijska politika je že zdaj agilna in prožna ter zanjo velja zelo izpopolnjen okvir uspešnosti, ki ga je mogoče še okrepiti, da bi bila politika še pomembnejša. Vendar Skupina EPP vztraja, da večja prožnost ne ogroža predvidljivosti naložb v regije, mesta in podeželje. Pot k večji prožnosti ne sme spodbuditi centralizacije programiranja in reprogramiranja z omejevanjem sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti. Lokalno in regionalno financiranje ne sme biti žrtev razvoja na centralni ravni. Poleg tega skupina EPP poziva k zagotovitvi boljšega dostopa do financiranja za lokalne in regionalne oblasti ter za regije na notranjih in zunanjih mejah EU, pa tudi za manj razvite regije. Potreba po vgrajeni prožnosti v kriznih razmerah bi morala privesti do oblikovanja posebne osi za lokalne in regionalne oblasti za obravnavanje nastajajočih prednostnih nalog. Nenazadnje je ključnega pomena tudi prožnost politike z vidika upravičencev, vključno z odmikom od toge tematske koncentracije, enotne za vse regije, in zagotavljanjem večje prožnosti regijam že pri načrtovanju financiranja, da bi se lahko odzvale na njihove posebne potrebe in posebnosti.

Skupina EPP pozdravlja pobudo Komisije, da se omogoči večja prožnost pri uporabi sredstev kohezijske politike, vključno z možnostjo preusmeritve nekaterih sredstev v naložbe, povezane z obrambo, in podporo mladi evropski obrambni industriji.

Skupina EPP močno poudarja ključni pomen zagotavljanja zanesljive preskrbe s hrano tako v času miru kot v času spopadov. Zato skupina EPP poziva k možnosti dodelitve sredstev kohezijske politike za izgradnjo mreže dolgoročnih skladišč hrane, s čimer bi zagotovili, da bi bile v primeru spopadov ali drugih izrednih razmer na voljo osnovne zaloge hrane za oskrbo civilnega prebivalstva in oboroženih sil.

Skupina EPP poudarja, da je potrebna močnejša podpora kohezijske politike za regije EU ob vzhodni zunanji meji z Ukrajino, Belorusijo in Rusijo, ki se zaradi ruske agresivne vojne proti Ukrajini soočajo z velikimi socialno-ekonomskimi pritiski. Te regije se soočajo z motnjami v lokalnem gospodarstvu, gibanjem prebivalstva in povečanimi zahtevami po javnih storitvah. Ker imajo ključno vlogo pri varnosti in odpornosti EU, potrebujejo ciljno usmerjeno podporo, večjo prožnost financiranja in prilagojena orodja kohezijske politike, da bi se lahko učinkovito odzvale na trenutne izzive.

Skupina EPP priznava, da bi bilo treba stopnje sofinanciranja prilagoditi dejanskim potrebam, in predlaga, da se po potrebi določijo na ravni NUTS 3. To omogoča natančnejši odraz lokalnih proračunskih zmogljivosti in zagotavlja pravičnejše in bolj ciljno usmerjeno dodeljevanje sredstev.

Odpornost - vendar ne na račun politike

Vidik odpornosti kohezijske politike se ne sme omejiti na njeno obravnavo, zlasti v finančnem smislu, kot "orodja za upravljanje" sedanjih ali prihodnjih kriz, s katerimi se sooča EU. Kljub temu morajo imeti države članice možnost, da v primeru izrednih razmer ali krize prožno uporabijo kohezijska sredstva, če se za to odločijo. Kohezijska politika prav tako ne bi smela postati predmet nereflektiranega širjenja izrazito centralizirajočih teženj, ki jih vsebujejo nekateri novejši instrumenti, ki jih je Unija dala na voljo za obvladovanje teh kriz in ki zdaj obstajajo vzporedno s kohezijo, kar grozi tako z nepotrebnim "dvojnim financiranjem" manj pomembnih projektov kot z nepotrebnim tekmovanjem za sredstva. Za reševanje morebitnih prihodnjih kriz so potrebni posebni instrumenti. Poleg tega sta za preprečevanje neučinkovitosti in prekrivanja nujna jasna razdelitev vlog ter boljše usklajevanje med kohezijsko politiko in drugimi instrumenti EU. Brez usklajenega načrtovanja obstaja nevarnost, da se izgubi strateška usmerjenost in oslabi odgovornost, zlasti kadar v istih regijah deluje več skladov.

Učinkovit in dosegljiv pravičen prehod

Kohezijska politika mora še naprej spodbujati načelo pravičnega prehoda, pri čemer mora obravnavati posebne potrebe regij, pri tem pa ne sme nobeno ozemlje in nihče ostati zadaj. Nadaljnje financiranje procesa pravičnega prehoda je treba zagotoviti z nadaljevanjem delovanja sklada za pravičen prehod z ustreznimi finančnimi sredstvi za programsko obdobje po letu 2027.

Skupina EPP priznava, da zeleni, digitalni in demografski prehodi predstavljajo velike izzive, in poudarja, da je treba regije v zvezi s tem podpreti. Skupina EPP poudarja, da je treba ohraniti skupno gospodarsko rast s krepitvijo konkurenčnosti Unije.

Skupina EPP poudarja pomen vode kot nosilca kohezije in temeljnega vira za doseganje teritorialnega ravnovesja in trajnosti. Naložbe v vodno infrastrukturo in upravljanje bi bilo treba prednostno obravnavati v okviru kohezijske politike, pri čemer je treba zagotoviti pravičen in trajnosten dostop do vodnih virov ter obravnavati pomanjkanje vode in tveganja suše, zlasti v ranljivih regijah.

Preprosto je vedno bolje

Skupina EPP poudarja, da prizadevanja za poenostavitev ne smejo vključevati centralizacije politik in/ali združevanja skladov in instrumentov v en sam nacionalni sklad. Poleg tega metodologije dodeljevanja in izplačevanja ne smejo slediti nacionalnim načrtom RRF. Namesto tega skupina meni, da bi morala pot poenostavitve voditi k večji prožnosti, okrepljenim sinergijam ter poenostavljenim pravilom in upravnim postopkom, ki urejajo kohezijsko politiko na ravni EU, nacionalni in regionalni ravni. Za slednje si je treba odločno prizadevati na podlagi obstoječega uveljavljenega okvira deljenega upravljanja, da bi okrepili zaupanje med uporabniki, spodbudili sodelovanje širšega kroga akterjev pri podprtih projektih in s tem povečali učinek skladov. Skupina EPP poziva k širši uporabi digitalnih tehnologij in rešitev v državah članicah za poenostavitev izvajanja, spremljanja in poročanja, kar bi prispevalo k učinkovitejšemu upravljanju in manj fizične dokumentacije. Skupina EPP poudarja, da poenostavljen in dostopnejši okvir kohezijske politike ne bi le izboljšal stopnje črpanja in upravne učinkovitosti, temveč bi tudi neposredno prispeval k povečanju konkurenčnosti ciljnih ozemelj, saj bi pospešil izvajanje naložb, olajšal uvajanje inovacij in zmanjšal ovire za dostop do sredstev EU. Prizadevanja za poenostavitev bi morala biti posebej usmerjena na upravičence, da bi jim olajšali težave pri dostopu do sredstev zaradi številnih pravil o upravičenosti, postopkov prijave, stopenj sofinanciranja in vstopnih točk.

Poleg tega je treba poenostaviti število sektorskih programov, ki se prekrivajo s kohezijsko politiko. Da bi bila kohezijska politika učinkovita, je treba izvajati redne revizije, da se zagotovi pravilno upravljanje sredstev, hkrati pa zmanjšati število nadzornih organov, ki otežujejo postopek.

Skupina EPP poziva Komisijo in države članice, naj na regionalni ravni vzpostavijo poenostavljene, decentralizirane točke "vse na enem mestu", ki bodo podpirale dostop do sredstev EU za MSP, kmete in mikropodjetja. Ta središča bi morala zagotavljati pomoč pri postopkih prijave, poročanju in izpolnjevanju zahtev, zlasti v podeželskih in redkeje poseljenih regijah.

Demografija za regionalno rast

Skupina EPP ugotavlja, da demografski izzivi vplivajo na vse evropske regije (npr. hitro staranje, upadanje rodnosti ali migracijska gibanja, ki povzročajo nadaljnje pomanjkanje delovne sile in znanj ter "beg možganov"), vendar ima demografski upad na nekatere izmed njih bolj neposreden vpliv. Številne obmejne, oddaljene, podeželske, otoške in gorske regije še naprej izgubljajo precejšnje dele prebivalstva. Kohezijska politika je s svojimi obstoječimi in prihodnjimi instrumenti na vseh zgoraj navedenih področjih najbolje opremljena za reševanje teh izzivov.

Poudariti je treba pomen podpore posebnim rešitvam za regije, ki se soočajo z gospodarskimi in demografskimi izzivi, kot so opuščanje podeželja, staranje prebivalstva, odseljevanje, osamljenost in izoliranost. Takšna podpora bi morala biti v obliki namenskega financiranja in ciljno usmerjenih instrumentov politike, njen cilj pa bi moral biti med drugim izboljšanje zagotavljanja kakovostnih javnih storitev, spodbujanje gospodarske revitalizacije in diverzifikacije ter ustvarjanje ugodnega okolja za razvoj podjetij in ustvarjanje delovnih mest.

Poleg tega skupina EPP meni, da bi morala kohezijska politika vključevati ciljno usmerjene ukrepe za boljše reševanje stalnega izziva bega možganov, zlasti v manj razvitih, podeželskih in izselitvenih regijah.

Izboljšanje prometne infrastrukture v teh regijah je prav tako ključni element, ki bo njihovim prebivalcem omogočil povezavo z večjimi urbanimi središči in hkrati okrepil njihovo pravico do bivanja.

V okviru demografskih in socialnih izzivov v naših regijah je treba posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam, kot so starejši, ženske, invalidi in mladi. V zvezi s kohezijskimi skladi, ki so ključnega pomena za invalide, Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov (UNCRPD) priporoča, naj države članice dodeljujejo sredstva v skladu z načeli in pravicami iz konvencije ter zagotovijo njeno dosledno spoštovanje.

Pomembno je zlasti upoštevati strukturni socialni in gospodarski položaj najbolj oddaljenih regij EU, ki ga otežujejo njihova oddaljenost, otoška lega, majhnost, težavna topografija in podnebje, gospodarska odvisnost od nekaj proizvodov, katerih stalnost in kombinacija močno omejujeta njihov razvoj, ter jih podpirati s posebnimi ukrepi na podlagi člena 349 PDEU. Skupina EPP poziva Komisijo, naj model POSEI ponovi tudi v drugih gospodarskih sektorjih najbolj oddaljenih regij, kot je promet.

Skupina EPP poziva k močnejši in prilagojeni podpori podeželskim regijam in sektorju primarne proizvodnje. Prihodnja kohezijska politika mora posebej priznati družbeno-gospodarski prispevek kmetov, proizvajalcev agroživilskih proizvodov ter podeželskih malih in srednjih podjetij k regionalni vitalnosti. Programe je treba bolje prilagoditi realnosti redko poseljenih in kmetijsko intenzivnih regij ter se osredotočiti na gospodarsko odpornost, prehransko varnost in generacijsko prenovo v kmetijstvu.

Mestna območja za boljši življenjski standard vseh Evropejcev

Skupina EPP poziva, naj se kohezijska politika EU odzove na izzive, s katerimi se soočajo mestna območja. Razviti je treba sodobno in trajnostno prometno infrastrukturo, da se bodo ljudje in podjetja v vseh naših mestih lahko enostavno povezali. Velike razlike v življenjskem standardu v evropskih mestih predstavljajo oviro za trajnostno rast, ki jo še povečuje naraščajoča stanovanjska kriza, na katero se je treba ustrezno odzvati, kar je ključno za ohranitev blaginje vseh Evropejcev.

Reforme so ključnega pomena, vendar ena velikost ne ustreza vsem

Skupina EPP se vsekakor ne izogiba reformam in izboljšavam kohezijske politike, da bi ta postala bolj prožna in enostavna. Vendar pa poudarja, da morajo biti takšne spremembe razumne in da politika ne sme postati preveč stroga glede pogojev za financiranje, saj bi takšni ukrepi prinesli nevarnost delegitimizacije Unije v očeh državljanov EU v regijah in s tem odprli vrata njihovemu drsenju v politični ekstremizem. Hkrati morajo reforme vzpostaviti pravo ravnovesje med poenostavitvijo in dobrim finančnim upravljanjem ter zagotoviti, da odgovornost in pravilna uporaba javnih sredstev ostaneta temeljni načeli, ne da bi pri tem preveč obremenjevali upravičence. Skupina EPP poudarja, da mora biti vsaka uspešna reforma kohezijske politike prilagojena različnim razmeram, stopnjam razvoja in upravnim zmogljivostim vsake države članice in regije, zato poziva k prožnosti in subsidiarnosti pri oblikovanju in izvajanju kohezijskih instrumentov. Zato je pomembno, da kohezijska politika ostane eno glavnih orodij EU za uravnavanje različnih učinkov, ki jih sile notranjega trga in predpisi lahko povzročijo na različnih ozemljih in prebivalstvu.

Izvedbeni model za ukrepanje in vpliv

Skupina EPP poziva k širši uporabi digitalnih tehnologij in rešitev v državah članicah, da se poenostavi izvajanje, spremljanje in poročanje, ki jih je treba zagotoviti - tj. prispevati k učinkovitejši upravi in manjši količini fizične dokumentacije. Komisija in države članice bi morale zagotoviti, da imajo vse regije v EU dostop do širokopasovnih povezav visokih hitrosti, tako da bodo imele enake možnosti za dokončanje digitalnega prehoda.

Komisija, države članice in regionalni organi bi morali uporabiti in okrepiti obstoječe mehanizme za odkrivanje nepravilnosti, goljufij in korupcije pri financiranju kohezijske politike ter boj proti njim. Čeprav je veliko nepravilnosti posledica nenamernih napak in ne goljufij, njihovo vztrajanje kaže na potrebo po boljši upravni podpori in smernicah za upravičence. Poenostavitev postopkov bi morala ostati ključna prednostna naloga, vendar ne sme oslabiti odgovornosti ali integritete porabe. Prizadevanja za zmanjšanje števila napak morajo biti povezana s krepitvijo upravljavskih zmogljivosti in ohranjanjem dobrega finančnega nadzora. Povečanje splošnega števila nepravilnosti, ki so pogosto posledica napak in ne goljufij, ne more biti izgovor za omejitev financiranja kohezijske politike. Ker so napake pogosto posledica birokratskih obremenitev upravičencev, bi morala biti poenostavitev politike na vseh stopnjah končni odziv za njihovo preprečevanje. Pogoj pravne države je krovni pogoj, ki zagotavlja, da se sredstva Unije uporabljajo na pregleden, pošten in odgovoren način z dobrim finančnim poslovodenjem. Vendar se pristop pametnega pogojevanja uporablja za države članice, ki kršijo uredbo o pogojevanju, tako da končni upravičenci niso kaznovani zaradi dejanj svoje vlade.

Na splošno skupina EPP poziva k boljši zaščiti končnih upravičencev - regij in občin, študentov, MSP in kmetov. Prvotni in bistveni namen in načelo kohezijske politike je zmanjšati razlike in nikogar ne pustiti zadaj: to je treba v celoti ohraniti.

Obveščanje o uspehu

Skupina EPP poudarja, da je v Uniji, ki je podvržena dezinformacijam, obveščanje o rezultatih in izidih regionalnih naložb EU ključnega pomena. Razširjene, pravočasne in uporabniku prijazne informacijske kampanje in pobude zagotavljajo zaupanje v EU, razblinjajo mite in rušijo pripovedi evroskeptikov, hkrati pa poudarjajo napredek, spodbujajo evropske vrednote in krepijo zaupanje javnosti. Prikazovanje in pripovedovanje zgodb o uspehu projektov je enako pomembno kot vlaganje in izvajanje rezultatov. EU in države članice se ne smejo izogibati rednemu obveščanju in prikazovanju svoje dodane vrednosti. V ta namen Skupina EPP spodbuja države članice, naj dejavno spodbujajo preglednost in ozaveščenost državljanov z javnim predvajanjem jasnih in dostopnih informacij o projektih, financiranih z instrumenti kohezijske politike - vključno s tistimi, ki so končani, v teku ali načrtovani.