Kako okrepiti obrambo evropske demokracije

Skupina EPP pričakuje, da bo Evropska komisija to sredo ob predstavitvi evropskega ščita demokracije ambiciozna, drzna in usmerjena v prihodnost. V času, ko si Rusija in drugi zlonamerni akterji prizadevajo nezakonito vplivati na demokratične procese v Evropi, morajo EU in njene države članice najti učinkovitejše načine za preprečevanje teh poskusov.

V zadnjih letih smo bili priča neštetim primerom, ko je Rusija poskušala vplivati na evropske volitve s sistematičnim širjenjem dezinformacij ali z drugimi ukrepi, katerih namen je bil spodkopati zaupanje javnosti v demokratične institucije. Pred kratkim so bila dokumentirana prizadevanja Rusije za vplivanje na češke parlamentarne volitve prek troljih farm in operacij v tujini. V začetku tega leta, med nemškimi volitvami, je pozornost pritegnil tako imenovani pojav "doppelgänger" - poimenovan po nemški besedi za dvojnika -, ko so ruski interesi ustvarili replike znanih novičarskih spletnih strani, da bi širili lažne, proruske pripovedi.

Drug široko obravnavan primer ruskega vmešavanja so bile lanskoletne romunske predsedniške volitve, ki jih je bilo treba po poročilih o ruskih vplivnih operacijah ponovno organizirati. Obveščevalna poročila so razkrila sistematično uporabo lažnih ruskih računov v družbenih medijih za vplivanje na razpravo, medtem ko je bil državni volilni organ tarča obsežnih kibernetskih napadov. Družba TikTok je sporočila, da je po volitvah izbrisala 175 000 lažnih ali neželenih računov.

Ta realnost poudarja, da mora EU sprejeti celovit pristop za boljšo zaščito naših demokratičnih sistemov pred tujim vmešavanjem. Čeprav z zamudo, naj bi Evropska komisija ta teden predstavila sporočilo o evropskem ščitu demokracije, v katerem bo opisala konkretne ukrepe EU za zaščito evropskih demokracij pred zunanjimi grožnjami.

Sporočilo skupine EPP Komisiji je jasno: čas za parcialne ali samozadovoljne rešitve je mimo. Pričakujemo ambiciozen in pogumen program reform za zaščito demokracije.

Da bi okrepila našo demokratično odpornost, mora EU zdaj ukrepati na naslednjih ključnih področjih:

1. Okrepiti našo sposobnost ukrepanja.

Sedanja prizadevanja za prepoznavanje in odzivanje na tuje vmešavanje in dezinformacije je treba okrepiti in dvigniti na višjo raven. Cilj bi moral biti odkrivanje in preprečevanje operacij vplivanja že med njihovim razvojem, ne pa zgolj naknadno analiziranje. V to delo je treba bolje vključiti protiukrepe, kot so mehanizmi sankcij EU. Obljuba Komisije, da bo ustanovila Evropski center za demokratično odpornost, je pomembna, vendar mora postati več kot le simbolična pisarna v stavbi Berlaymont. Nova struktura mora delovati kot center odličnosti, biti neodvisna in imeti trajnostno financiranje.

2. Okrepiti naše volilne sisteme in infrastrukturo.

Vsaka država članica EU ima svoje demokratične tradicije in volilne postopke. Kljub temu pa obstajajo skupne strukture in minimalni standardi. V okviru evropskega ščita demokracije je treba nujno izvesti uvrstitev volilnih sistemov med kritično infrastrukturo EU skupaj s krepitvijo Evropske mreže za sodelovanje na področju volitev (ECNE).

3. Vzpostaviti jasna digitalna pravila sodelovanja.

Svoboda izražanja, tudi na spletu, je temeljnega pomena. Vendar so tudi na digitalnem področju potrebna pravila. Zakon o digitalnih storitvah (DSA) določa obveznosti za glavne platforme družbenih medijev, kot je zagotavljanje pravice uporabnikov do pritožbe na začasno ukinitev računa. Hkrati morajo platforme sprejeti ukrepe za zmanjšanje zlorab svojih sistemov - na primer sistematičnega širjenja dezinformacij med volitvami. Postati morajo bolj proaktivne pri preprečevanju, prav tako pa je treba v celoti izvajati direktivo o varstvu podatkov. Drugo vprašanje, ki ga je treba obravnavati, je praksa prikritega kupovanja politične podpore od vplivnežev.

4. Podprite neodvisne medije in civilno družbo.

Ključnega pomena je oblikovanje družb, ki so odporne proti operacijam vplivanja. V državah, kot je Madžarska, je prostor za neodvisne medije in civilno družbo vse bolj omejen. Krepitev demokratične obrambe EU mora zato vključevati tudi zaščito svobode medijev, krepitev vloge civilne družbe in spodbujanje medijske pismenosti državljanov, da bodo lahko kritično ocenjevali informacije in se uprli kampanjam dezinformiranja.

5. Okrepiti sposobnost EU za odzivanje na hibridne grožnje.

Poskusi destabilizacije družb ali spodkopavanja javnega zaupanja imajo lahko različne oblike - od instrumentalizacije migrantov za pritisk na zunanje meje EU do sabotaž energetske infrastrukture. EU mora svoje agencije bolje opremiti, da bodo lahko državam članicam pomagale pri zaščiti pred takšnimi hibridnimi napadi. To vključuje razjasnitev in okrepitev pooblastil Europola, agencije Frontex in Eurojusta.

6. Novi in izboljšani načini podpore sosednjim državam.

Države v soseščini EU so še bolj izpostavljene poskusom tujega vpliva kot same države članice EU, nenazadnje tudi s strani Rusije. Primer Moldavije je še posebej zgovoren. Reforme za sistematično povečanje podpore EU za protiukrepe teh držav bi morale biti temeljni kamen evropskega ščita demokracije.

V vse bolj negotovem globalnem okolju moramo zaščititi evropsko sodelovanje, našo demokracijo in naše skupne vrednote. Upamo in pričakujemo, da bo Komisija zdaj predstavila ambiciozen program, ki bo to omogočil v praksi.