Evropski akcijski načrt za boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja

Organizirani kriminal, korupcija in pranje denarja so zdaj svetovni pojavi, na katere se je treba odzvati v enakem obsegu. EU se bo morala s temi izzivi soočiti z ustreznimi orodji, ki bodo temeljila na najnaprednejši zakonodaji držav članic.

Zato je bil marca 2012 ustanovljen poseben parlamentarni odbor, ki naj bi preučil in analiziral kriminalne dejavnosti ter nato pripravil celovit in strukturiran načrt za boj proti njim na ravni EU.

Posebni odbor za organizirani kriminal je imel omejen mandat enega leta in pol ter je v skladu s svojimi pooblastili pripravil vmesno poročilo, ki je bilo izglasovano junija lani, in zdaj končno poročilo o tematskih področjih, ki so podrobneje opisana v nadaljevanju.

Zbiranje mednarodnega strokovnega znanja za analizo organiziranega kriminala in pripravo zakonodajnih ukrepov

V času mandata je bilo organiziranih 15 zaslišanj in 24 srečanj z evropskimi komisarji Cecilijo Malmström, Algirdasom Šemeto, Viviane Reding in Michelom Barnierjem ter drugimi predstavniki institucij in agencij EU, mednarodnimi strokovnjaki iz mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi, Svetovna banka in Svet Evrope, nacionalnimi organi in pravosodno policijo ter akademiki in člani civilne družbe.

Poleg tega je več delegacij Odbora obiskalo Beograd, Milano, Palermo, Rim, Haag in Washington, kjer so prisluhnili skoraj 150 organom in strokovnjakom, ki na različne načine sodelujejo pri ukrepih za boj proti kriminalnim dejavnostim, vključno s transnacionalnim kriminalom. Glavni cilj je bil pregledati zakonodajne instrumente, ki se učinkovito uporabljajo za boj proti organiziranemu kriminalu na nacionalni ravni.

Posebni odbor za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja (odbor CRIM) je zdaj zaključil svoje delo in v torek, 17. septembra, v odboru sprejel končna priporočila.

Evropski akcijski načrt za obdobje 2014-2019

Salvatore Iacolino, italijanski poslanec Evropskega parlamenta iz skupine EPP in podpredsednik Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, je stalni poročevalec Posebnega odbora za organizirani kriminal. Zato je bil odgovoren za pripravo priporočil v poročilu, ki naj bi služilo kot vodilo za razvoj zakonodaje na področju organiziranega kriminala tako na ravni EU kot na ravni držav članic.

V svojem končnem poročilu je Iacolino pozval k izvajanju evropskega akcijskega načrta za obdobje 2014-2019 za izkoreninjenje organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja. Načrt vključuje nekatere pozitivne prednostne naloge, kot so:

• opredelitev kaznivih dejanj, vključno z vpletenostjo v mafijske organizacije in samopranje (ko storilec predhodnega kaznivega dejanja prikrije nezakonit izvor premoženjske koristi, ki jo je pridobil s predhodnim kaznivim dejanjem);
• odpravo bančne tajnosti;
• odpravo davčnih oaz;
• spodbujanje zasega in zaplembe premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji;
• kriminalizacijo športnih goljufij;
• uvedbo ustreznih kazni za kibernetsko kriminaliteto;
• izkoreninjenje trgovine z ljudmi in prisilnega dela, zlasti kadar gre za mladoletnike in ženske;
• uvedbo čim bolj enotnega, enakega in homogenega vseevropskega obdavčevanja podjetij;
• krepitev boja proti okoljskim kaznivim dejanjem in trgovini s prepovedanimi drogami;
• zagotavljanje hitrega vzajemnega priznavanja sodnih ukrepov;
• vzpostavitev in začetek delovanja Evropskega javnega tožilstva;
• priznanje pomembne vloge preiskovalnega novinarstva pri odkrivanju hudih kaznivih dejanj.

Kako se boriti proti organiziranemu kriminalu

Med ukrepi, ki jih je treba sprejeti v boju proti organiziranemu kriminalu, so v vmesnih in končnih poročilih poudarjeni:

• opredelitev sodelovanja v mafijskih organizacijah kot kaznivega dejanja v vseh državah članicah EU;
• uskladitev nacionalne zakonodaje;
• spodbujanje zasega in zaplembe premoženja, pridobljenega iz kaznivih dejanj, ter njegove ponovne uporabe v socialne namene v skladu z načelom subsidiarnosti;
• določbe o izključitvi gospodarskih subjektov, pravnomočno obsojenih zaradi organiziranega kriminala, korupcije ali pranja denarja, iz postopkov javnega naročanja kjer koli v Evropski uniji;
• ustanovitev in začetek delovanja Evropskega javnega tožilstva s potrebnimi človeškimi in finančnimi viri
• podpora evropskim agencijam, kot sta Europol in Eurojust, ter skupnim preiskovalnim skupinam (ustanovljenim za izvajanje kazenskih preiskav v eni ali več državah članicah na področju trgovine s prepovedanimi drogami in ljudmi ter terorizma) in uradom za odvzem premoženjske koristi (organi držav članic, odgovorni za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem).

Kako naprej? Izvajanje pravnega okvira na ravni EU

Po mnenju Salvatoreja Iacolina je vse delo, ki ga je opravil Posebni odbor za organizirani kriminal, le začetek in je priložnost, da se to vprašanje izpostavi na evropski ravni.

Zdaj je potreben skladen pravni okvir na evropski ravni, pa tudi, na primer:

• krepitev mehanizmov preglednosti v javni upravi;
• spodbujanje samoregulacije podjetij na področju korupcije;
• sprejetje posebnih pravil o kupovanju glasov;
• krepitev sodelovanja z bančnim sistemom ter evropskimi agencijami in mednarodnimi organizacijami.