Prekinitev molka na področju duševnega zdravja

Ali si Evropa lahko privošči ignoriranje duševnega zdravja?

Vsako leto oktobra se na kratko ustavimo in spregovorimo o duševnem zdravju. Toda za milijone Evropejcev to ni vprašanje enega dneva. Je vsakdanje življenje. Gre za študenta, ki se boji zapustiti sobo v študentskem domu. Oče, ki že več tednov ni spal. Medicinska sestra, ki nudi oskrbo, vendar zanjo ne more zaprositi.

Letošnja tema svetovnega dneva duševnega zdravja - duševnozdravje je univerzalna človekova pravica- ne bi smela samo odmevati. Morala bi biti tudi alarmantna, saj številke govorijo trezno: vsak osmi človek na svetu živi z motnjo v duševnem zdravju. V Evropi je po podatkih Eurobarometra iz junija 2023 skoraj polovica vseh državljanov (46 %) povedala, da so v zadnjem letu doživeli čustveno ali psihološko stisko. In med tistimi, ki so se spopadali s težavami, jih več kot polovica ni prejela strokovne pomoči.

Pandemija je odgrnila zaveso o nečem, kar so mnogi že vedeli. Izolacija, finančni pritisk in strah so ustvarili popoln vihar. Toda nevihta ni minila. Dolge čakalne vrste, premalo financirane storitve in stigmatizacija ljudem še zdaj preprečujejo, da bi dobili oskrbo, ki jo potrebujejo.

Stroški? Ne le čustveni. Je tudi gospodarska. Po zadnjih razpoložljivih podatkih težave z duševnim zdravjem EU vsako leto stanejo več kot 600 milijard evrov, kar je več kot 4 % našega BDP. To so izgubljena produktivnost, bolniške odsotnosti in uničena življenja.

Državljani po vsej EU se oglašajo. Vedno pogosteje beremo o stiski mladih po Evropi, ki se soočajo s težavami, kot so izgorelost, in se spopadajo s težavami z duševnim zdravjem. Ti ljudje odražajo skrite človeške stroške, ki se skrivajo za podatki: bolečino, ki ni razvidna iz preglednic, ampak iz prekinjenih življenj in prekinjene prihodnosti. A čeprav se ozaveščenost povečuje, je razkorak med potrebami in dostopnostjo še vedno velik.

Duševno zdravje je še vedno loterija po poštnih številkah. Geografija, dohodek ali celo starost lahko odločajo o tem, ali bo nekdo dobil pomoč ali ne.

Zato si skupina EPP prizadeva za nov pristop. Takšen, ki bo duševno zdravje postavil tja, kamor sodi: v središče oblikovanja politike EU.

Že leta 2023 smo se zavzeli za ustanovitev posebnega odbora za javno zdravje. To je bil šele začetek. Danes ta odbor tesno sodeluje z Evropsko komisijo in vodilnimi strokovnjaki pri zbiranju podatkov, oblikovanju strategije in zahtevanju odgovornosti institucij.

Boljši podatki pomenijo zgodnejše odkrivanje. Zgodnejše odkrivanje pomeni boljše rezultate. Vendar ne gre samo za številke. Gre za ljudi, zlasti mlade. Mladi v Evropi se soočajo s stresom, tesnobo in depresijo, kakršnih še ni bilo. Skupina EPP poziva k izobraževanju o duševnem zdravju v šolah, večji podpori učiteljem in družinam ter hitrejšemu dostopu do oskrbe za mlade znotraj in zunaj izobraževalnih sistemov.

Menimo tudi, da morajo biti storitve za duševno zdravje cenovno dostopne in lahko dostopne. To pomeni več naložb. Toda to pomeni tudi pametnejše naložbe: v usposabljanje, raziskave, preprečevanje in čezmejno sodelovanje. Nihče ne sme biti zapostavljen, ker živi v napačni državi ali si ne more privoščiti pravega terapevta.

Politike duševnega zdravja ne smemo obravnavati kot postranskega vprašanja. Je temelj zdrave, produktivne in odporne Evrope. Ali si torej Evropa lahko privošči naložbe v duševno zdravje? Resnica je, da si tega ne moremo privoščiti. Močnejša Evropa se začne z bolj zdravimi mislimi. Naj duševno zdravje postane pravica, ne le z besedami, ampak tudi z dejanji.