Stališče Skupine EPP o večletnem finančnem okviru po letu 2027

Skupina EPP meni, da mora biti močna Evropska unija opremljena z zanesljivim, dolgoročnim proračunom, ki bo omogočal uresničevanje strateških prednostnih nalog, ustrezen odziv na nepredvidene dogodke, reševanje skrbi državljanov - tudi z zagotavljanjem podpore družinam - in prispeval k preoblikovanju EU v sodobno, trajnostno in odporno gospodarstvo in družbo. Proračun EU se mora osredotočiti na evropske javne dobrine, prinašati dodano vrednost EU in ustvarjati sinergije med nacionalnimi projekti in projekti EU, hkrati pa zagotoviti, da bodo čezmejne, lokalne in regionalne razsežnosti postale pomembnejše. Pravi uspeh je v doseganju oprijemljivih rezultatov pri naših prednostnih nalogah, kar zaradi ekonomske učinkovitosti in politične izvedljivosti zahteva ustrezno uskladitev med ravnmi, na katerih se politika upravlja, in ravnmi, na katerih se financira.

1. Arhitektura večletnega finančnega okvira

EPP je trdno prepričana, da morata prihodnja struktura in zasnova večletnega finančnega okvira ohraniti vlogo Evropskega parlamenta kot zakonodajnega in proračunskega organa ter organa za podelitev razrešnice. Zaradi demokratične legitimnosti bo odločno zagovarjala pravice Parlamenta, da v celoti izvaja svoje pristojnosti in prerogative.

En sam nacionalni načrt na državo članico ne more biti podlaga za porabo v okviru deljenega upravljanja po letu 2027. Zaradi številnih pomanjkljivosti tega modela, zlasti pa zaradi pretirane centralizacije, ki je neločljivo povezana z njim, RRP ne bi smel biti načrt za proračun Unije. Regionalna in lokalna raven morata ostati v središču prihodnjega oblikovanja načrtov deljenega upravljanja.

Skupina EPP poudarja, da se nacionalni načrti regionalnih skladov ne bi smeli ponoviti kot taki v naslednjem večletnem finančnem okviru. Prihodnji proračun EU bi moral biti oblikovan tako, da bi podpiral uspešno izvajanje politik EU, kot sta kohezija in kmetijstvo, ter omogočal izpolnjevanje njihovih skupnih in posebnih ciljev.
Skupina EPP je zaskrbljena, da bo financiranje EU v okviru deljenega upravljanja pogojeno z izpolnjevanjem mejnikov in ciljev, povezanih s posebnimi reformami na nacionalni ravni. To možnost namerava preučiti le, če se bo izkazalo, da so te reforme sorazmerne, dobro umerjene, neposredno povezane z ustreznimi politikami EU in določene na ustrezni ravni (nacionalni, regionalni ali lokalni). Lokalnih in regionalnih organov ter drugih upravičencev ni mogoče kaznovati ali jim naložiti odgovornosti za reforme, ki se ne izvajajo na nacionalni ravni.
Skupina EPP pričakuje, da bo vloga lokalnih in regionalnih oblasti pri oblikovanju, pogajanjih in izvajanju ustreznih načrtov v celoti ohranjena. Regionalne in lokalne oblasti bolje poznajo potrebe in posebnosti na terenu, pristop, ki temelji na kraju samem, upravljanje na več ravneh in partnerstvo pa so ključna načela, na katerih bi moral temeljiti naslednji večletni finančni okvir. Močna regionalna in lokalna zmogljivost zagotavlja učinkovito izvajanje in najvišjo dodano vrednost.
Skupina EPP vztraja, da je treba financiranje kmetijstva, ribištva in kohezije zavarovati v ločenih strukturah in da je treba jasno opredeliti in ločiti sredstva v skladu z njihovimi dobro uveljavljenimi načeli.
Skupina EPP meni, da bi morala biti prožnost ključni element prihodnje reforme večletnega finančnega okvira, vendar ne bi smela biti na škodo zagotavljanja zadostne ravni predvidljivosti financiranja EU. V zvezi s tem skupina pričakuje, da bodo regije še naprej imele vnaprej določena proračunska sredstva, ki jim bodo omogočala načrtovanje in izvajanje projektov.

Sklad za konkurenčnost , če bi bil predviden kot velik krovni sklad, ki bi združeval več uspešnih programov EU v enega, v tej obliki ni sprejemljiv, saj bi lahko ogrozil prvotne cilje teh programov.

Skupina EPP poudarja, da mora program Obzorje Evropa ohraniti svojo blagovno znamko in celovitost ter ostati samostojen program EU v naslednjem večletnem finančnem okviru. Za Evropski raziskovalni svet in Evropski svet za inovacije bi bilo treba predvideti ločena sredstva, s čimer bi zagotovili, da odličnost ostane temelj raziskovalne in inovacijske politike EU. Program Obzorje Evropa in druge vodilne programe EU, ki spodbujajo rast in konkurenčnost, bi bilo treba vključiti v posebno postavko večletnega finančnega okvira, namesto da se združijo v enotni sklad za konkurenčnost.
Skupina EPP meni, da bi bilo treba prihodnji sklad za konkurenčnost razviti na podlagi modelov InvestEU in EIF ter izkoristiti nabor virov financiranja, vključno z jamstvi, posojili in lastniškim kapitalom. Prednostno bi moral spodbujati zasebno financiranje in omogočiti začetnim podjetjem, MSP in podjetjem v velikem obsegu lažji dostop do financiranja.
Skupina EPP poudarja, da bi moral Sklad za konkurenčnost podpirati MSP in vlagati v spodbujanje inovacij s trdnimi in horizontalnimi politikami, ki vplivajo na vse gospodarske sektorje in so bistvene za ohranjanje konkurenčnosti in varovanje celovitosti enotnega trga. Osredotočiti bi se moral na izboljšanje mikroekonomskih pogojev po vsej Uniji ter zagotoviti, da bodo vse države članice lahko imele koristi, da bi uspešno okrepile evropsko konkurenčnost na svetovnih trgih in sledile globalni tržni utemeljitvi z zagotavljanjem subvencij za industrijske projekte, ki se na svetovnem trgu soočajo z neenakimi konkurenčnimi pogoji in imajo strateško vrednost za konkurenčnost Unije.

Nov instrument za evropski notranji trg

Skupina EPP poziva, da se dolgoročne in strukturne naložbene potrebe obravnavajo ločeno od Sklada za konkurenčnost z namenskim evropskim instrumentom za notranji trg, da se zagotovi predvidljivost infrastrukturnih naložb in načrtovanja, vključno z ukrepi za strukturno poglobitev enotnega trga. Novi instrument bi moral temeljiti na instrumentu za povezovanje Evrope z jasno strateško usmeritvijo in večjo evropsko dodano vrednostjo.
Instrument za notranji trg bi moral biti tesno povezan z novo strategijo za enotni trg , njegov cilj pa bi moral biti v celoti sprostiti potencial enotnega trga z združevanjem strukturnih reform z dolgoročnimi naložbami v kritično in čezmejno infrastrukturo, vključno s povezovanjem elektroenergetskih omrežij, železnic in komunikacijskih omrežij po vsej Evropi.

Globalni evropski sklad za prenovo financiranja zunanjega delovanja, kot ga predvideva Komisija, v skupini EPP vzbuja resne pomisleke.

Skupina EPP opozarja, da so v sedanjem večletnem finančnem okviru nastale številne težave zaradi združitve več programov v NDICI in veliki izzivi zaradi nepregledne proračunske nomenklature.
Skupina EPP poudarja, da je treba vsako zmanjšanje programov nadomestiti z veliko podrobnejšo razčlenitvijo proračunskih postavk, da se proračunskemu organu omogoči ustrezna odgovornost in zagotovi smiselno odločanje v letnem proračunskem postopku in med izvrševanjem proračuna.
Skupina EPP poudarja, da so EU in njene države članice sicer največje donatorice na svetu na področju razvojnega sodelovanja, vendar je to vodstvo premalo prepoznavno. Ker se Komisija močno zanaša na posredno upravljanje prek izvajalskih partnerjev, je vloga EU pogosto nejasna, predvsem zaradi preveč zapletenih notranjih pravil.
Skupina EPP poziva, naj bodo vsi odhodki SZVP sestavni del proračuna EU, razen v primerih vojaških ali obrambnih operacij, da se zagotovita popolna preglednost in ustrezen parlamentarni nadzor.

Skupina EPP meni, da je jasno treba napredovati v smeri prave obrambne unije, zlasti pri skupnih javnih naročilih in gradnji skupnih obrambnih zmogljivosti ter evropske industrijske in tehnološke baze, in sicer ob usklajevanju z Natom ter ob polnem upoštevanju zavez nevtralnosti in posebnih varnostnih vprašanj posameznih držav članic EU. Ta cilj je mogoče doseči s prenovljeno obrambno porabo, pri čemer bi bili vsi ustrezni programi EU združeni v posebnem razdelku večletnega finančnega okvira.

Pripravljenost na krize. Proračun EU zaradi omejene prožnosti ni bil oblikovan tako, da bi se lahko ustrezno odzval na nepredvidene razmere in se odzval na nove potrebe.

Skupina EPP poziva k zadostni vgrajeni zmogljivosti za odzivanje na krize v naslednjem večletnem finančnem okviru in k zadostnim rezervam v vsakem razdelku. Programi porabe bi morali ohraniti precejšnjo vgrajeno rezervo za prožnost, o dodelitvi za posebne cilje politike pa bi moral odločiti proračunski organ.
Skupina EPP je zaskrbljena zaradi vse večjega vpliva naravnih nesreč, ki so pogosto posledica podnebnih sprememb in se bodo zato v prihodnosti verjetno pojavljale pogosteje in intenzivneje. Menimo, da bi moral večletni finančni okvir po letu 2027 vključevati le dva posebna instrumenta večletnega finančnega okvira, enega za zagotavljanje solidarnosti v primeru naravnih nesreč in enega za splošno odzivanje na krize.

2. Velikost večletnega finančnega okvira po letu 2027

V času, ko se Unija sooča z vse večjim številom kriz in ko je treba nujno ukrepati, je treba večletnemu finančnemu okviru po letu 2027 nameniti več sredstev v primerjavi z obdobjem 2021-2027. Proračun EU mora biti ustrezno opremljen s potrebnimi sredstvi za obravnavanje sedanjih in na novo nastajajočih prednostnih nalog politike, pa tudi zato, da bo lahko spoštoval svoje pravne obveznosti in odplačal dolg, ki izhaja iz naslednje generacijeEU.

Skupina EPP meni, da sta proizvodnja hrane in zanesljiva preskrba s hrano bistvena elementa strateške avtonomije in da bi morala SKP po letu 2027 imeti koristi od namenskega proračuna, ki bi se ohranil vsaj na sedanji ravni in ob upoštevanju inflacije, da bi se izognili zmanjšanju realne vrednosti podpore za kmete; ohraniti bi bilo treba strukturo dveh stebrov. Ohraniti je treba neposredna plačila, saj zagotavljajo jasno evropsko dodano vrednost ter močno podpirajo proizvodnjo in dohodek kmetov, medtem ko je treba še naprej zagotavljati ciljno usmerjeno podporo za družinske kmetije in mlade kmete. V naslednjem večletnem finančnem okviru bi bilo treba zagotoviti tudi ustrezna sredstva za ribištvo in ribogojstvo v EU , da bi sektor ostal konkurenčen, inovativen in zavezan dekarbonizaciji. Skupina EPP odločno podpira okrepitev programa POSEI in njegove finančne dodelitve zaradi njegove ključne vloge pri ohranjanju kmetijske dejavnosti in preskrbe s hrano v najbolj oddaljenih regijah ter zahteva oblikovanje ločenega programa POSEI za podporo ribištva in ribogojstva v najbolj oddaljenih regijah.
Skupina EPP meni, da bi morala posodobljena kohezijska politika spodbujati rast, spodbujati konvergenco med regijami in preprečevati razdrobljenost znotraj enotnega trga, hkrati pa se ukvarjati tudi z novimi izzivi, kot sta stanovanjska problematika ali demografski upad. Naslednji večletni finančni okvir bi moral še naprej podpirati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter zagotavljati ciljno usmerjeno podporo vsem regijam, zato poziva, naj kohezijska politika EU dobi realno vsaj enako raven financiranja kot v sedanjem obdobju.
Skupina EPP poudarja, da bi moral naslednji večletni finančni okvir spodbujati konkurenčnost, krepiti inovacijske zmogljivosti Unije in zagotavljati naložbe za zagotavljanje strateške avtonomije Unije. V naslednjem večletnem finančnem okviru bi bilo treba nameniti posebno in prednostno financiranje vodilnih programov EU, med drugim na področjih raziskav in inovacij (vključno z osnovnimi raziskavami), energije, prometa in digitalne infrastrukture ter dokončanja vseevropskih omrežij, zdravja in biotehnologije zaradi velikih zdravstvenih izzivov.
Skupina EPP poziva k napredku v smeri prave obrambne unije, pri čemer bi naslednji večletni finančni okvir podpiral celovit varnostni pristop s povečanjem naložb v civilne in vojaške zmogljivosti po načelu evropske prednosti, kadar je na voljo evropska alternativa. Skupina EPP meni, da je treba posebno pozornost nameniti krepitvi vzhodne meje Unije, zlasti vzhodnih regij EU, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo ali Ukrajino, ki ostaja ključna os za odvračanje, odpornost in zaščito celotne Unije. Poraba za obrambo mora biti usklajena z drugimi dolgoročnimi naložbami Unije.
Skupina EPP poziva k ustreznemu financiranju vodilnega programa Erasmus+ zaradi njegovega edinstvenega prispevka h krepitvi izobraževalne mobilnosti in učenja po Evropi ter kulturnega sektorja, ki je ključnega pomena za oblikovanje evropske identitete.
Skupina EPP meni, da bi moral naslednji večletni finančni okvir zagotoviti potrebna sredstva za ustrezno obravnavo glavnih izzivov Unije, kot so na primer migracije in učinkovito varovanje zunanjih meja EU, vključno s financiranjem mejne infrastrukture, ter za podporo zunanjemu delovanju Unije, vključno s humanitarno pomočjo, za spodbujanje trajnega miru, stabilnosti in varnosti.

Skupina EPP je prepričana, da mora biti splošna raven proračuna EU sorazmerna s potrebami po financiranju dolgoročnih politik Unije, potrebnim dodatnim financiranjem novih prednostnih nalog EU, zlasti obrambe in konkurenčnosti, potrebami po odplačilu dolga NGEU ter sposobnostjo odzivanja Unije na nove pretrese in krize, pri čemer je treba pustiti zadostne rezerve, da se upoštevajo spreminjajoče se potrebe po porabi. Skupina EPP zato poziva, naj se naslednji večletni finančni okvir odmakne od zgodovinsko omejevalne in samoumevne ravni 1 % BND.

3. Poenostavitev

Prednostno je treba znatno zmanjšati pretirano regulacijo in birokracijo za končne upravičence do sredstev EU. Poenostavitev je treba doseči ob polnem spoštovanju institucionalnega ravnovesja, predvidenega v Pogodbah. Pomembno je, da so informacije o končnih prejemnikih sredstev EU v prihodnjih programih javno dostopne. Skupina EPP meni, da je digitalizacija ključni element za poenostavitev in posodobitev upravnih postopkov.

Skupina EPP poziva k znatni poenostavitvi pravil o porabi EU za končne upravičence v naslednjem večletnem finančnem okviru, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti potrebam MSP, ki se pogosto soočajo z nesorazmernimi upravnimi obremenitvami. Enostavnejši proračun mora biti tudi bolj pregleden, kar bo omogočilo boljšo odgovornost, nadzor in kontrolo porabe ter zmanjšalo tveganje dvojnega financiranja, zlorab in goljufij. Skupina EPP zato poziva k interoperabilnemu informacijskemu sistemu poročanja z usklajenim podatkovnim standardom za spremljanje denarnih tokov do dejanskih končnih upravičencev in do organov, odgovornih za izvajanje.
Poenostavitev in prožnost se ne smeta uporabljati kot izgovor za preprosto dodelitev več pooblastil Komisiji pri dodeljevanju sredstev in prerazporejanju sredstev med programi brez potrebnih kontrol in ravnovesij na račun Parlamenta kot razrešnice in proračunskega organa.

4. Upravljanje in nadzor

Skupina EPP odločno nasprotuje vsakemu poskusu, da bi Evropski parlament odrinili na stranski tir v njegovi vlogi sozakonodajalca ter proračunskega organa in organa za podelitev razrešnice. Parlamentu kot edinemu organu Unije za podelitev razrešnice in organu, ki je odgovoren za natančen nadzor Komisije, je treba omogočiti, da v celoti opravlja svojo vlogo. Skupina EPP v zvezi s tem nasprotuje uporabi člena 122 PDEU kot pravne podlage za vsak nov zakonodajni predlog, ki vpliva na proračun Unije.
Pri prihodnjih instrumentih, ki bodo temeljili na uspešnosti, je pomembno, da je financiranje jasno vezano na rezultate. Zato skupina EPP poudarja, da naslednji večletni finančni okvir ne bi smel temeljiti na instrumentih, ki temeljijo na uspešnosti, če financiranje ni jasno povezano s konkretnimi naložbami ali projekti in ustreznimi reformami.
Skupina EPP poudarja zahtevo po preglednosti, sledljivosti in dobrem finančnem upravljanju sredstev EU v skladu s PEU, PDEU in finančno uredbo ter priporočili in ugotovitvami ustreznih poročil Računskega sodišča.

5. Pogoji v proračunu EU

EU mora v celoti izkoristiti vsa obstoječa orodja za zaščito proračuna EU. Skladnost z vrednotami Unije in temeljnimi pravicami je bistven pogoj za dostop do sredstev EU.

Skupina EPP poudarja, da je treba ohraniti in okrepiti mehanizem pogojevanja pravne države. Jasno mora biti povezan z zaščito finančnih interesov EU.
Skupina EPP poudarja, da je treba pri sprožitvi mehanizma uporabljati objektivna merila in standarde ter države članice obravnavati enako.
Skupina EPP poziva k izboljšanju zaščite končnih upravičencev, da bi zaščitili regije in občine ter druge upravičence, kot so študenti, raziskovalci ali MSP.

Skupina EPP poudarja, da je razsežnost enotnega trga zelo pomembna, kršitve pravil enotnega trga, ki vplivajo na proračun EU, kot so tista, povezana z javnimi naročili, pa bi bilo treba upoštevati v okviru mehanizma pogojenosti, če kršitev teh pravil temelji na jasnih in objektivnih okoliščinah ter je povezana s finančnimi interesi EU.

6. Horizontalna načela

Skupina EPP poudarja, da je treba vključevanje v proračun Unije opraviti na učinkovit in uspešen način ter pri tem spoštovati načeli sorazmernosti in nujnosti. Sedanja horizontalna načela je treba posodobiti v skladu s cilji politike Unije, hkrati pa zagotoviti zmanjšanje birokratskega bremena za finančne upravičence.

Skupina EPP poudarja pomen vključevanja konkurenčnosti in pripravljenosti v vse programe Unije.
Skupina EPP vztraja, da določitev ciljev vključevanja ne sme voditi k nadaljnjemu povečanju birokracije in upravnega bremena za upravičence.
Skupina EPP meni, da je vključevanje najbolje doseči z naborom ukrepov, predvsem z oblikovanjem politik, temeljitimi ocenami učinka in natančnim spremljanjem porabe.

7. Širitev EU

Naslednji večletni finančni okvir bo ključen za pripravo Unije na širitev in držav kandidatk na pristop.

Skupina EPP meni, da so stabilnost, varnost in demokratična odpornost držav kandidatk neločljivo povezane s stabilnostjo, varnostjo in demokratično odpornostjo EU ter zahtevajo trajne strateške naložbe, povezane z reformami, ki podpirajo njihovo približevanje standardom Unije.
Skupina EPP poziva k strateško usmerjeni podpori za predpristopno pomoč ter rast in naložbe. Predpristopna pomoč po letu 2027 bi morala biti zagotovljena v obliki nepovratnih sredstev in posojil, pri čemer bi bilo treba okrepiti pogoje glede spoštovanja temeljnih evropskih vrednot, vključno s pravno državo, neodvisnostjo sodstva, demokratičnimi načeli in temeljnimi pravicami. Za vzpostavljene instrumente je treba okrepiti model upravljanja in nadzor Parlamenta.
Skupina EPP poudarja, da se mora predpristopna pomoč Ukrajini razlikovati od finančne pomoči, namenjene makroekonomski stabilnosti in povojni obnovi, za kar so potrebna usklajena mednarodna prizadevanja, pri čemer ima pomembno vlogo proračun EU.
Skupina EPP je prepričana, da je treba v naslednjem okviru ohraniti obstoječo klavzulo o obvezni reviziji v primeru širitve in da to ne sme vplivati na nacionalna sredstva.

8. Nova lastna sredstva in odplačilo dolga

Skupina EPP je trdno prepričana, da mora biti proračun EU opremljen z raznolikim in razširjenim naborom lastnih sredstev EU, da bi Unija lahko odplačala dolg NGEU, ne da bi pri tem ogrozila svojo sposobnost uresničevanja političnih prednostnih nalog.

Skupina EPP poudarja, da je odplačilo dolga NGEU pravna obveznost in da je treba ohraniti načrt odplačevanja. EU mora spoštovati svoje zaveze in zagotoviti, da so v ta namen predvideni ustrezni prihodki. O morebitnem podaljšanju odplačila bi bilo treba razmisliti le, če to ne bi negativno vplivalo na proračun EU in ne bi moglo nadomestiti potrebe po uvedbi lastnih sredstev.
Skupina EPP odločno podpira nujno uvedbo novih lastnih sredstev za kritje zneska odplačila dolga in višjih potreb Unije po porabi. Vendar skupina EPP poudarja, da nova lastna sredstva ne bi smela povzročiti dodatnih davkov, ki bi preveč obremenili državljane EU ali ovirali konkurenčnost podjetij EU.
Skupina EPP je resno zaskrbljena zaradi popolnega pomanjkanja napredka v Svetu glede uvedbe novih lastnih sredstev po predlogih Komisije iz leta 2023. Skupina EPP meni, da bi moral Evropski parlament pred odobritvijo prihodnjega večletnega finančnega okvira upoštevati tudi napredek Sveta pri sprejemanju novih lastnih sredstev.
Skupina EPP meni, da bi bilo treba preučiti vse instrumente in orodja, da se Uniji zagotovijo potrebna sredstva, zlasti na področju varnosti in obrambe. Skupno zadolževanje bi se lahko obravnavalo kot ena od možnosti za zbiranje potrebnih sredstev, vendar le v izjemnih primerih in ob popolnem upoštevanju omejitev, ki jih določajo Pogodba in ustrezna zakonodaja EU, pri čemer je treba upoštevati tudi omejen fiskalni prostor Unije. Poleg tega bi se lahko skupno zadolževanje obravnavalo pod pogojem, da omogoča pravočasno financiranje evropskih politik z jasno evropsko dodano vrednostjo in da je v celoti usklajeno s strateškimi prednostnimi nalogami EU, ki zagotavljajo evropske javne dobrine, ali da omogoča naložbe v čezmejne ali vseevropske projekte, ki povečujejo potencial rasti EU. Da bi zagotovili, da ne bo prišlo do neupravičenega omejevanja drugih prednostnih nalog politik ali neupravičenega obremenjevanja držav članic, davkoplačevalcev in prihodnjih generacij, bi morala EU poleg jasnih politik upravljanja dolga oblikovati jasna pravila in omejitve svojega zadolževanja, da bi čim bolj zmanjšala skupne finančne stroške za davkoplačevalce.