Zakaj mora Evropa ukrepati, da prepreči kartelno novačenje naših otrok

Predstavljajte si sproščen večer doma. Vaš enajstletnik se je stisnil na kavč poleg vas, obraz mu osvetljuje znani sijaj pametnega telefona, palca pa mu hitro drsita po zaslonu. Z naklonjenostjo domnevate, da igra videoigro, si dopisuje s sošolcem ali brska po TikToku. 

A kaj, če ni tako? Kaj, če v tem mirnem, domačem trenutku prek Telegrama sprejema naročilo za umor v podzemlju? Kaj, če prejema natančne GPS-koordinate za ladijski kontejner v tujem pristanišču – kontejner, napolnjen do roba s kokainom? 

Zveni kot zaplet distopičnega trilerja. Žal je za vse večje število družin po vsej Evropski uniji ta nočna mora temna, sedanja realnost. Medtem ko se Evropski parlament na tej plenarni seji pripravlja na razpravo in glasovanje o ključni resoluciji v okviru strategije ProtectEU, se moramo soočiti z neprijetno resnico: kriminalni podzemni svet je industrializiral novačenje naših otrok, glavno orožje pa je zaslon v rokah vašega otroka. 

Obseg mehanizma, proti kateremu se borimo, je osupljiv. Europol spremlja več kot 800 visoko tveganih kriminalnih mrež, ki delujejo znotraj EU in napajajo trg z nedovoljenimi drogami, katerega vrednost znaša 31 milijard evrov letno. Da bi se zaščitili pred organi pregona, so se ti karteli preusmerili na grozljivo učinkovito strategijo, pri kateri uporabljajo mladoletnike kot popolnoma razpoložljivo delovno silo. Po podatkih Europola so mladoletniki zdaj vpleteni v več kot 70 % kriminalnih trgov. 

Ta sistem temelji na prefinjenem psihološkem pridobivanju. Srednji vodstveni kadri kartela, pogosto starejši najstniki, imenovani »starešine«, morajo rekrutirati skupino mlajših otrok. Imajo kvote. Da bi to dosegli, so kriminal spremenili v igro. Z oponašanjem priljubljenih vplivnežev na platformah Snapchat, TikTok in Telegram uporabljajo posebne emojije, kot so snežinka za kokain in drevesa za marihuano, da tako predstavijo izredno nezakonita dejanja kot razburljive naloge v videoigrah. 

Ko otrok klikne »sprejmi«, izkoriščanje postane smrtonosno. V Latviji najstnike zvabijo, da za žepnino prodajo svoje digitalne identitete, s čimer se takoj spremenijo v kurirje, obremenjene z lažnimi dolgovi. V pristanišču v Antwerpnu karteli uporabljajo metodo »trojanskega kontejnerja«, pri čemer otroke za več dni zaprejo v temne jeklene ladijske kontejnerje, opremljene le s spalko in vedrom, kjer čakajo, da se iztrgajo in izvlečejo pošiljke drog. Najbolj mrzlično je, da na Švedskem tolpe uporabljajo aplikacije za klepet, da najamejo otroke kot prave najete morilce. V obdobju desetih let je Švedska doživela brezprimeren 391-odstotni porast osumljenih umorov ali ubojev v starosti med 15 in 20 let. 

Poleg tega ti kriminalni sindikati brezobzirno izkoriščajo naše slepe pike. V veliki meri rekrutirajo mlada dekleta za prevoz strelnega orožja in pranje denarja, saj pri organih vzbujajo manj sumov. Izkoriščajo tudi migracijsko krizo in vključujejo tisoče mladoletnikov brez dokumentov in brez spremstva v nevidno, močno zlorabljano spodnjo družbeno plast. 

Nekateri kritiki bodo trdili, da širitev pooblastil policije za preiskave ali poostritev digitalnih predpisov tvega prekomerno kriminalizacijo ranljive mladine, ki je sama žrtev revščine ali razpadlih družin. V eni stvari imajo prav: ti otroci so žrtve. Vendar ne smemo dopustiti, da bi sočutje ohromilo izvrševanje zakona. Zapiranje pravnih vrzeli, ki jih izkoriščajo karteli, ni kaznovanje otrok; gre za odvzem taktičnih prednosti organiziranemu kriminalu. 

Iz te krize se ne moremo izvleči z aretacijami na podlagi razdrobljenih nacionalnih zakonov. Karteli izkoriščajo odprte meje EU veliko bolje kot zakonita podjetja, saj natančno spremljajo razlike v starosti kazenske odgovornosti in svoje operacije usmerjajo skozi najšibkejše pravne točke. 

Prava zaščita zahteva evropski napad na dveh frontah. 

Prvič, potrebujemo enoten pristop k izvrševanju zakonodaje na ravni EU. V skladu z Zakonom o digitalnih storitvah moramo tehnološke gigante zakonsko prisiliti, da spremenijo algoritme, ki omogočajo, da se digitalno nagovarjanje otrok širi na očeh javnosti. Prav tako moramo uskladiti opredelitve organiziranega kriminala v vseh državah članicah, da ne ostane nobena pravna vrzel. 

Drugič, to moramo obravnavati kot krizo javnega zdravja in varnosti, kar dejansko tudi je. Učiti se moramo iz inovativnih, lokalno prilagojenih modelov. Poglejmo italijanski projekt »Free to Choose«, ki otroke zakonito odstrani iz globoko zakoreninjenih mafijskih družin, da bi prekinil medgeneracijski prenos kriminalne ideologije. Pomislite na irski projekt »Green Town«, ki združuje fizično razbijanje kriminalnih prostorov z intenzivno gospodarsko podporo družinam. Za te otroke moramo izvajati intenzivno deprogramiranje ter jim ponuditi prosocialno realnost, izobraževanje in podporo na področju duševnega zdravja, ki je resnično privlačnejša od strupene iluzije kartelov. 

Čas se izteka. Če tega kanala za novačenje ne prekinemo takoj, si predstavljajte, kako bo evropski kriminalni podzemni svet izgledal čez desetletje. Današnji pripravljeni najstniki, ki preživijo sistem, ne bodo ostali na dnu hierarhije. Postali bodo jutrišnji šefi kartelov, generacija voditeljev, ki so že od otroštva popolnoma neobčutljivi na skrajno nasilje in izkoriščanje ljudi. 

Bitka za prihodnost varnosti Evrope se ne odvija le v pristaniščih ali na naših zunanjih mejah. Odvija se prav zdaj, v naših dnevnih sobah, na zaslonih, ki se odražajo v očeh naših otrok. Skupina EPP se ne namerava predati na tem področju. Čas je, da se Evropa postavi na noge, združi in zaščiti svojo prihodnost.