Oblikovanje umetne inteligence, preden ta oblikuje družbo

Najstnik, ki danes brska po družbenih omrežjih, lahko v le nekaj minutah naleti na politični govor, ustvarjen s tehnologijo »deepfake«, pesem, ki jo je ustvarila umetna inteligenca, izmišljeno novinarsko poročilo in digitalno obnovljen posnetek skupine The Beatles. Izziv ni več v tem, ali bo umetna inteligenca spremenila naše družbe. To se je že zgodilo. Pravo vprašanje je, ali lahko državljanom, zlasti mladim, omogočimo, da se znajdejo v tej novi realnosti, hkrati pa ohranijo vrednote, ki opredeljujejo naše demokracije in kulture. 

Umetna inteligenca spreminja način, kako se učimo, ustvarjamo, komuniciramo in sodelujemo v javnem življenju. Na področju izobraževanja ponuja brezprimerne možnosti za prilagojeno učenje in dostop do znanja. Na področju kulture odpira nove možnosti za umetniško izražanje, ohranjanje dediščine in ustvarjalno sodelovanje. Vendar te priložnosti spremljajo resna tveganja, od dezinformacij in manipulacij do groženj intelektualni lastnini, umetniški integriteti in demokratični razpravi. 

Za skupino EPP to ni zgolj razprava o tehnologiji. To je razprava o demokraciji, izobraževanju, kulturi in prihodnji konkurenčnosti Evrope. Umetna inteligenca že vpliva na to, kako državljani dostopajo do informacij, kako nastaja in se uživa kultura ter kako se mladi povezujejo s svetom okoli sebe. 

Ker je vsebina, ki jo ustvarja umetna inteligenca, vse bolj prisotna v našem vsakdanjem življenju, postaja preglednost ključnega pomena. Državljani morajo biti sposobni razumeti, kdaj in kako je bila umetna inteligenca uporabljena za ustvarjanje besedila, slik, zvočnih posnetkov ali videoposnetkov. Zaupanje v digitalni dobi ni odvisno le od inovacij, temveč tudi od jasnosti in odgovornosti. 

Po vsej Evropi so družbena omrežja postala glavni vir informacij za mlajše generacije. V času, ko lahko umetna inteligenca v velikem obsegu ustvarja prepričljive besedilo, slike, avdio in video vsebine, postaja ločevanje dejstev od izmišljotine vse težje. Posledice vplivajo na zaupanje v institucije, socialno kohezijo in zmožnost državljanov, da smiselno sodelujejo v demokratičnem življenju. 

Hkrati umetna inteligenca spreminja kulturo na načine, ki bi se še pred nekaj leti zdeli nepredstavljivi. Uporaba tehnologije umetne inteligence za obnovo glasu Johna Lennona in omogočanje skupini The Beatles, da dokončajo pesem »Now and Then«, je pokazala, kako lahko tehnologija okrepi človeško ustvarjalnost, namesto da jo nadomesti. 

Vendar umetna inteligenca sproža tudi temeljna vprašanja o pristnosti. Več kot osem od desetih Evropejcev pravi, da raje imajo vsebine, ki jih ustvarjajo ljudje, kot tiste, ki jih ustvarja umetna inteligenca. Razumejo, da kultura ni zgolj ustvarjanje vsebin. Je izraz, identiteta in medčloveška povezanost. 

Kot v svoji nedavni encikliki »Magnifica Humanitas« ugotavlja papež Leon XIV., umetna inteligenca ni nevtralna niti v svojem razvoju niti v svojem vplivu. Odločitve razvijalcev, podjetij, oblikovalcev politik in uporabnikov vplivajo na to, kako te tehnologije oblikujejo naše družbe, gospodarstva in demokracije. Zato mora evropski pristop voditi preprosto načelo: inovacije in odgovornost morata napredovati skupaj. 

Skupina EPP meni, da mora Evropa umetno inteligenco sprejeti kot orodje za napredek, hkrati pa zagotoviti, da človeška ustvarjalnost, demokratične vrednote in kulturna raznolikost ostanejo v njenem središču. Čeprav je Evropa že sprejela pomembne regulativne ukrepe, zakonodaja sama po sebi ni dovolj. 

Sedanji zakonodajni okvir ni bil zasnovan tako, da bi upošteval vse posebne značilnosti kulturnega in ustvarjalnega sektorja. Strategija umetne inteligence za kulturni in ustvarjalni sektor, ki jo naj bi Evropska komisija predstavila v začetku leta 2027 v okviru Evropskega kulturnega kompasa, bi zato morala biti ambiciozna, celovita in pozorna na skrbi državljanov. 

Generativni sistemi umetne inteligence so v veliki meri odvisni od kulturnih in ustvarjalnih del, vendar ustvarjalcem pogosto primanjkuje pregleda nad tem, kako se njihova dela uporabljajo in ali so pravično plačani, ko se iz njih ustvarja vrednost. Hkrati algoritmi za priporočila vedno bolj določajo, kaj ljudje vidijo, slišijo in odkrivajo na spletu. 

Če ti sistemi dajejo prednost obsegu in komercialno predvidljivim rezultatom, tvegamo, da bomo potisnili na rob neodvisne ustvarjalce, manjšinske jezike in kulturno raznolikost, ki je v središču evropske identitete. 

Izobraževanje mora zato postati naša prva obrambna linija in naša največja priložnost. 

Digitalno pismenost, medijsko pismenost in pismenost na področju umetne inteligence je treba obravnavati kot bistvene veščine za^21. stoletje. Mladi Evropejci se morajo naučiti ne le, kako uporabljati orodja umetne inteligence, temveč tudi, kako razumeti njihove omejitve, kritično ocenjevati informacije in prepoznati manipulacijo, ko se z njo srečajo. Hkrati je treba ustvarjalce, kulturne organizacije in izobraževalne ustanove podpreti pri prilagajanju na hitro spreminjajoče se digitalno okolje. 

Čas je bolj nujen kot kdaj koli prej. Zmožnosti umetne inteligence se razvijajo hitreje, kot se lahko prilagajajo naše institucije, izobraževalni sistemi in kulturne politike. V času naraščajoče geopolitične konkurence in vse večje polarizacije mora Evropa vlagati v veščine, ustvarjalnost in odpornost svojih prebivalcev. 

Evropa se zdaj sooča z odločilno izbiro. Lahko dopustimo, da umetna inteligenca oblikuje naše družbe v skladu s komercialnimi spodbudami, ali pa lahko poskrbimo, da bo služila človeški ustvarjalnosti, demokratični odpornosti in kulturni raznolikosti. 

O prihodnosti ne bodo odločali zgolj algoritmi. Odločale bodo vrednote, ki jih vgrajujemo vanje, in državljani, ki jih opolnomočimo z izobraževanjem. Če bomo to storili pravilno, umetna inteligenca ne bo zmanjšala naše človeškosti. Pomagala nam bo, da jo bomo izrazili bolj polno kot kdaj koli prej.