Industrijski načrt EU je prepozen in premajhen

Evropska komisija je danes predstavila svoj "industrijski načrt za zeleni posel". Skupina EPP ta načrt pozdravlja, vendar obžaluje, da ni bil predstavljen prej in da bo imel omejen učinek. Skupina EPP se je dosledno zavzemala za to, da bi konkurenčnost industrije postala večja politična prednostna naloga, in opozarja, da "samo predpisi" ne bodo zadostovali za lažji prehod industrije na ogljično nevtralnost.

Evropski poslanec Christian Ehler, predstavnik skupine EPP za industrijo, pravi: "Z današnjim načrtom Evropska komisija začenja začetek lastnega konca. Komisija končno odkriva svojo zanemarjeno 'obljubo o dogovoru' v okviru zelenega dogovora. To bi se moralo zgoditi že pred štirimi leti, ko je bil zeleni posel predstavljen. Komisija je izpolnila zahteve glede odziva Covid 19 in Fitfor55. Vendar pa je zdaj jasno, da je Komisija pri poskusu, da bi evropska industrija spet postala konkurenčna, dosegla svoje intelektualne in politične meje."

"Izziv ameriškega zakona o zmanjšanju inflacije kaže, da ima regulativni pristop Timmermanovega zelenega dogovora ogromne omejitve. Komisija ne more ustaviti svojega stroja, ki je osredotočen na regulacijo. Ta se kaže v preveč opisnem, tehnološko nevtralnem pristopu k vodiku, ki bo uničil vsako konkurenčnost EU v primerjavi z ZDA in Kitajsko. Z direktivo o industrijskih emisijah Komisija ponovno duši našo industrijo skoraj do smrti, saj odpravlja naložbene spodbude v Evropi za velike korporacije, pa tudi za mala in srednje velika podjetja. Naša industrija se na poti do ogljične nevtralnosti sooča z zelo težkim prehodom. Evropa se mora nenehno osredotočati na naše ambicije do leta 2030, vendar se mora strogo izogibati dodatnemu bremenu za našo industrijo. Končati moramo z lažnivim pokrom, da je doseganje vseh želenih trajnostnih ciljev ob hkratnem ohranjanju evropske konkurenčnosti brez kakršnih koli prizadevanj zanjo izvedljivo," poudarja Ehler.

"Pozdravljamo poskus Komisije, da bi uskladila različne obstoječe finančne instrumente v smisluskupne uporabe za boljši rezultat. Takšno usklajevanje bo imelo večji učinek kot morebitni novi evropski solidarnostni sklad brez proračunske podpore EU. Pozitivno je tudi napovedano preverjanje konkurenčnosti, vendar zakaj to ni bilo storjeno že prej? Samo po sebi govori, da se Komisija ne ukvarja s klasičnimi parametri konkurenčnosti evropskih industrij, kot je produktivnost. Poleg tega je osredotočenost zgolj na tehnologije čiste tehnologije poenostavljena, ne prikazuje celotne slike in zanemarja, da mora biti Evropa primerna za digitalno dobo," pravi Ehler.

"Medtem ko Komisija zdaj poskuša rešiti del evropskega zelenega dogovora, nam še vedno manjka drugi steber: digitalni prehod. Prav tako ostaja nezanemarljivo premajhno financiranje raziskav in inovacij v Evropi in v sami evropski industriji. V Evropi potrebujemo večjo podporo raziskavam in inovacijam, tudi to mora biti del dogovora," poudarja Ehler.