Stališče o mednarodni trgovini

Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe (TTIP)

Prosta trgovina in globalizacija sta bistveno izboljšali življenjski standard in zmanjšali revščino v EU in po svetu. Ustvarjata gospodarsko rast in delovna mesta ter krepita politične in gospodarske odnose s tretjimi državami. Prizadevamo si okrepiti strateško vez z Združenimi državami Amerike, našimi partnericami, s katerimi si poleg geopolitičnih in gospodarskih interesov delimo tudi skupne vrednote. Uravnotežen sporazum o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP) bi sprostil celoten, trenutno premalo izkoriščen potencial naših gospodarskih odnosov in pozitivno oblikoval svetovne trgovinske regulativne vzorce. Ta ambiciozni načrt želimo uresničiti v korist EU in njenih državljanov.

Želimo oblikovati globalizacijo

Evropska podjetja, ki uvažajo in izvažajo v današnjih globalnih vrednostnih verigah, ustvarjajo delovna mesta in rast ter hkrati zadovoljujejo potrebe naših državljanov. Želimo, da trgovina temelji na pravni državi, da širi temeljna načela demokracije in človekovih pravic ter izkoreninja revščino v svetu. Zavzemamo se za prosto in pošteno trgovino ter želimo odpreti trge in hkrati ohraniti enake konkurenčne pogoje. Trgovinska politika ima pomembno vlogo pri doseganju teh ciljev v duhu vzajemnosti in vzajemne koristi.

Gospodarstvo Unije je v veliki meri odvisno od udeležbe v zunanji rasti

Rast, blaginja, delovna mesta in ohranjanje evropskega socialnega modela so medsebojno povezani in podpirajo drug drugega. Ocenjuje se, da bo leta 2015 90 % svetovne rasti ustvarjene zunaj EU. Velja, da večja trgovina vodi k večji produktivnosti, prispeva k večji zunanji konkurenčnosti in bi lahko takoj prispevala k več kot 1,5 % neposredne gospodarske rasti ter prinesla znatne koristi za potrošnike. Ocenjuje se tudi, da je 14 % zaposlenih in delavcev oziroma 31 milijonov delovnih mest odvisnih od trgovinske uspešnosti Unije. V zadnjih desetih letih se je pokazalo, da je odpiranje trgovine povezano z zaposlovanjem in ustvarjanjem delovnih mest.

Želimo, da se državljani

Globalizacija in odprti trgi so bistveno izboljšali življenjski standard in zmanjšali revščino v EU in po svetu. Zato pozivamo vse zainteresirane strani, da razvijejo boljšo komunikacijsko strategijo o trgovinski politiki Unije. Želimo preglednost in odprtost v vseh fazah pogajanj, vendar zagovarjamo zaupnost, kadar je to potrebno za dosego najboljših pogajalskih rezultatov. Vedno bomo zagotavljali zaščito naših javnih služb in storitev. Vedno bomo zagotavljali - v popolni skladnosti z GATS in ustreznimi konvencijami Unesca - pravico do zaščite, spodbujanja ali financiranja kulture, kulturne raznolikosti ter medijske svobode in pluralnosti medijev, da bi služili demokratičnim, socialnim in kulturnim potrebam naših družb.

Pri podpori pogajanjem o sporazumih o prosti trgovini dajemo prednost večstranskemu pristopu

Menimo, da večstranski trgovinski sistem, ki ga uteleša STO, ostaja daleč najboljši okvir za doseganje svobodne in pravične trgovine na svetovni ravni in v pravni državi. Vztrajamo, da morajo članice STO izpolnjevati vse obveznosti STO in da mora Unija sprejeti ustrezne ukrepe, kadar država uporablja omejevalne trgovinske ukrepe proti EU ali posameznim državam članicam ali ne spoštuje svojih obveznosti. Sporazumi o prosti trgovini so šele druga najboljša, vendar nujna možnost. Pričakujemo odpravo tarifnih in netarifnih ovir, sodelovanje na področju tehničnih standardov, pravic intelektualne lastnine, zaščite naložb, dostopa do trga, javnih naročil ter oskrbe s surovinami in viri energije, obenem pa ohranitev naših visokih evropskih pravil na področju okolja, dela in varstva potrošnikov, zagotavljanje naših sanitarnih in fitosanitarnih standardov ter standardov varnosti hrane in zagotavljanje spoštovanja načel skupne kmetijske politike. Prepričani smo, da je glavni razlog za gospodarski uspeh EU raznolikost njenih gospodarskih subjektov, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji ter multinacionalkami. Zato želimo, da se posebne potrebe in interesi odražajo v vseh trgovinskih pogajanjih. V zadostni meri je treba upoštevati interese proizvajalcev EU, vključno z interesi naših najbolj oddaljenih regij, ter interese čezmorskih držav in ozemelj (ČDO), ki so pridružene EU.

Želimo okrepiti čezatlantske vezi

Združene države Amerike so ključna strateška partnerica EU. Imamo skupne vrednote demokracije, človekovih pravic in pravne države ter strateški interes za vzajemno blaginjo in varnost. Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe (TTIP) je najpomembnejši nedavni projekt EU-ZDA, ki bo oživil čezatlantsko partnerstvo kot celoto, ne le z vidika trgovine. Njegov uspešen zaključek je zelo pomemben z geopolitičnega vidika, saj se soočamo s skupnimi izzivi. Preoblikovanje mednarodnega sistema, s katerim se soočamo, in izzivi, s katerimi se soočamo, še dodatno poudarjajo pomen čezatlantskega odnosa pri zagotavljanju miru, varnosti in stabilnosti. Želimo okrepiti naše partnerstvo, da bi skupaj oblikovali 21. stoletje.

Trgovinska politika je zelo pomembno orodje, ki podpira strateško vizijo našega edinstvenega odnosa. Pomembno ga razvija, izboljšuje in krepi. Po zadnjih podatkih EU in ZDA skupaj predstavljata več kot 30 % svetovne trgovine, pri čemer pozitivni trgovinski presežek EU znaša 105 milijard EUR. Želimo še povečati ta potencial za delovna mesta in rast ter za skupno določanje svetovnih standardov, ki bodo prispevali k odpornemu svetovnemu sistemu, temelječemu na pravni državi in najboljših vladnih praksah.

Podpiramo poglobljeno, celovito in vzajemno koristno čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe (TTIP)

Transatlantska trgovina z velikimi trgovinskimi tokovi, ki znašajo več kot 700 milijard evrov na leto, in stalno naraščajočimi presežki v korist EU predstavlja več kot 30 % svetovne trgovine. Zato vidimo ogromen potencial, ki je kljub visoki stopnji povezanosti naših gospodarstev še vedno premalo izkoriščen. Glavna ovira za nadaljnji razvoj so številne še vedno obstoječe netarifne ovire v trgovini.

Močna podpora največjih sektorjev naše industrije EU, vključno s precejšnjim številom MSP, je jasen znak, da bi takšen sporazum lahko resnično utrl pot znatnim koristim za naše državljane, naša podjetja in njihove zaposlene.

Z našega vidika so še večje koristi TTIP na regulativnem področju. Sprememba smeri v smeri večjega regulativnega sodelovanja med EU in ZDA ter vzajemno priznavanje ali nadaljnje usklajevanje, kadar koli in kjer koli se ti dve merili uporabljata brez znižanja naših standardov varstva potrošnikov, bi morala preprečiti podvajanje ter bistveno zmanjšati upravne in regulativne obremenitve za naša podjetja. Novo okrepljeno partnerstvo bi moralo ustvariti nov sklop splošnih trgovinskih pravil in standardov, ki bi jih drugi partnerji po svetu uporabljali kot zgled. Na partnerstvo ne smemo gledati kot na oviro, temveč kot na priložnost, da sledimo največjemu svetovnemu trgu in imamo od njega koristi.

Odprava tarif za industrijsko blago, zlasti ovir za nekatere pomembne izdelke EU, in občutno zmanjšanje tarif za kmetijstvo ob ohranitvi posebne obravnave za naše tradicionalne občutljive izdelke je osrednje vprašanje glede dostopa na trg. Odprt dostop na trg pa morajo spremljati zagotovila o ustreznih pogojih za enako in pravično konkurenco. Carine EU bi morale ostati v veljavi na izbranih področjih industrijske proizvodnje, dokler ne bo prišlo do konkurenčne prikrajšanosti energetsko intenzivnih industrij EU zaradi omejevalnih politik ZDA glede izvoza energije v EU. Takšno odstopanje bi moralo industriji EU in ZDA omogočiti, da konkurirata pod enakimi pogoji, s čimer bi preprečili izkrivljanje konkurence, ki ga povzroča razlika v cenah energije. Želimo si, da bi se znatno zmanjšale obremenjujoče ovire, tudi na sanitarnem in fitosanitarnem področju, z ustreznim priznavanjem in sodelovanjem ob polnem spoštovanju naših standardov za varnost potrošnikov, vključno s previdnostnim načelom, ter osnovnih okoljskih načel, načel varstva živali, varstva potrošnikov in socialnih načel in zakonov Evropske unije.

Industrijskim sektorjem, za katere veljajo predpisi, ki nesorazmerno povečujejo stroške, kot na primer v kemičnem sektorju, je treba zagotoviti ustrezna prehodna obdobja. Poleg tega bi bilo treba obstoječe predpise pregledati z vidika gospodarske trajnosti in konkurenčnosti Evrope.

Širok, ambiciozen in celovit sporazum o javnih naročilih in storitvah je bistvena sestavina teh pogajanj, saj bo širitev trgovine s storitvami prinesla dodatne koristi za obe gospodarstvi. Avdiovizualni sektor mora ostati zunaj področja pogajanj, sporazum pa ne sme povzročiti poslabšanja evropskih standardov varstva podatkov ter zagotavljanja javnih storitev in javnih služb. Vztrajamo pri koncesijah naših ameriških partnerjev na področju finančnih storitev in boljšem dostopu na področju javnih naročil, zlasti na podfederalni ravni.

Geografske označbe ostajajo ključnega pomena za našo skupino in bi morale biti na trgu ZDA ustrezno zaščitene z močnim zmanjšanjem tveganja zavajajoče uporabe podobnih imen in izdelkov.

Ključnega pomena je vključitev poglavja o posebnih energetskih določbah v TTIP, ki obravnava vse obstoječe ukrepe, ki omejujejo ali pogojujejo izvoz energije. V sedanjem geopolitičnem kontekstu je TTIP najprimernejši okvir za vzpostavitev dolgoročnega partnerstva na tem področju. Od naših čezatlantskih partnerjev pričakujemo, da bodo odpravili zahtevo po licenciranju in zagotovili potrebno infrastrukturo za izvoz energije v Evropo.

Sporazum mora vključevati trdno poglavje o naložbah, ki je lahko pomembna spodbuda pri zagotavljanju rasti, ustvarjanju delovnih mest in zagotavljanju pravne varnosti vlagateljem. Skupina EPP meni, da lahko pravni okvir TTIP ustvari najboljše pogoje za povečanje naložb na obeh straneh. To mora vključevati posodobljen, pregleden in nepristranski mehanizem ISDS, ki bi vzpostavil ravnovesje med zagotavljanjem pravne varnosti in uporabe mednarodnih pogodb na eni strani ter ohranjanjem demokratičnih zakonodajnih pristojnosti podpisnic na drugi strani. Takšen instrument mora vključevati posebne mehanizme, ki preprečujejo kakršno koli diskriminatorno obravnavo vlagateljev iz EU, zlasti malih in srednje velikih podjetij, kadar se ti spopadajo ali morajo spopadati z nacionalnimi ali lokalnimi organi v ZDA.

Sporazum mora zagotoviti vzajemno koristen paket mobilnosti, ki vključuje poenostavitev vizumskih postopkov za ponudnike storitev in blaga iz vseh držav članic ter priznava njihove poklicne in tehnične kvalifikacije.

Nazadnje skupina EPP vztraja pri posebni vlogi malih in srednje velikih podjetij, ki so ključna gonilna sila rasti in ustvarjanja delovnih mest ter inovacij. TTIP bi moral biti merilo za trgovinski sporazum, prijazen do MSP, saj bi moral oblikovati pravila, prilagojena njihovim potrebam, z vključitvijo posebnih poglavij, namenjenih MSP. Vključevati bi moral ustanovitev posebnega odbora za MSP in razvoj spletnega informacijskega omrežja s podrobnimi informacijami o regulativnih zahtevah v ZDA, katerega namen bi bil olajšati sodelovanje MSP v čezatlantski trgovini.

V sodobnem svetu trgovina z blagom in storitvami presega državne meje. Prav tako tudi globalno oblikovanje predpisov. Želimo trgovinski program, ki bo koristil tako podjetjem kot potrošnikom; želimo pravično in trajnostno trgovino.

Čeprav so ZDA naša največja trgovinska partnerica, pa niso edina. TTIP bo deloval v kontekstu, ki ga predstavljajo tudi naši odnosi z drugimi trgovinskimi partnerji. Ta sporazum lahko vpliva na ta kontekst z določitvijo globalnih trgovinskih pravil za prihodnost in morebitnim ponovnim zagonom večstranskega procesa liberalizacije. V tem se skriva skupni ameriški in evropski interes. Okrepljen sporazum bo vplival na naše globalne dvostranske gospodarske in politične odnose z ZDA ter okrepil naše strateške vezi v 21. stoletju. TTIP je lahko mejnik za institucionalizacijo najmočnejšega partnerstva na svetu.

Trgovinska politika EU v globalnem kontekstu

EU je v ospredju liberalizacije svetovne trgovine. To dokazujejo naša številna trgovinska partnerstva po vsem svetu. Ocenjujemo naše dosedanje gospodarske odnose in se zavedamo njihovih različnih značilnosti; medtem ko je bil v zadnjih letih pri številnih vprašanjih dosežen napredek, so druga partnerstva zastala. Na podlagi teh izkušenj opozarjamo na pozitiven učinek sporazumov o prosti trgovini, ki jih je EU doslej sklenila, in pozivamo k hitremu napredku v tekočih pogajanjih, vključno s pogovori o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA) in našem regionalnem partnerstvu z Mercosurjem. Poudarjamo pomen gospodarskega sodelovanja v okviru evropske sosedske politike in pozivamo k nadaljnjemu napredku pri poglobljenih in celovitih sporazumih o prosti trgovini. Pozdravljamo razvoj dogodkov v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, ki milijone ljudi rešujejo revščine in dajejo zagon svetovni gospodarski rasti. Podpiramo ratifikacijo sporazuma CETA in menimo, da so številne njegove določbe o zaščiti naložb načrt za prihodnje sporazume. Želimo si dejavno povezati s partnerji po vsem svetu in si prizadevati za ambiciozno trgovinsko agendo v globalnem okviru.

Zavzemamo se za prosto in pošteno trgovino ter želimo odpreti trge

V celoti se zavedamo, da trgovinska politika ni sama sebi namen. Vendar je ne bi smeli preobremenjevati z vprašanji, ki niso neposredno povezana z mednarodno trgovino in ki bi jih bilo bolje obravnavati v drugih kontekstih. Želimo spodbujati trajnostni razvoj s pogajanji o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, ki združujejo interese Evrope in držav AKP, spodbujati razvoj s spodbujanjem regionalnega povezovanja, ustvarjanjem priložnosti za trgovino in naložbe ter izboljšanjem gospodarskega upravljanja, pri čemer vse zainteresirane strani opozarjamo, da so druge regije sveta pokazale, kako lahko trgovina prispeva k blaginji. Prepričani smo, da so sheme Vse razen orožja (EBA), splošni sistem preferencialov (GSP) in GSP+ dobra orodja za podporo razvoju in gospodarski rasti. Pozdravljamo pobudo Evropske komisije o konfliktnih mineralih, s katero želi preprečiti, da bi se dobički iz trgovine z minerali uporabljali za financiranje oboroženih spopadov.

Želimo učinkovite instrumente trgovinske zaščite

Za nadaljnjo liberalizacijo trgovine je še vedno potrebna sposobnost preprečevanja nepoštenih trgovinskih praks na naših trgih. Zato menimo, da so instrumenti trgovinske zaščite ustrezen sestavni del trgovinske strategije EU, in pozdravljamo prizadevanja za racionalizacijo, okrepitev in pospešitev teh instrumentov s tekočo reformo instrumentov trgovinske zaščite, ki zagotavlja, da ne bodo oslabljeni. To vključuje odpravo pravila o nižji dajatvi v primeru izkrivljanja cen surovin in subvencij. Pozdravljamo poskuse za povečanje preglednosti v okviru postopkov instrumentov globalne vrednostne verige.

Pozivamo k zaščiti naložb 2.0

Več kot 1 400 obstoječih dvostranskih sporazumov o naložbah držav članic EU je bilo in je še vedno uspešen instrument za zaščito naših vlagateljev pred nepoštenimi praksami v tujini. Zato moramo sistem učinkovitega varstva naložb še izboljšati s sodobnim evropskim sistemom varstva naložb - pristojnost, ki je bila z Lizbonsko pogodbo prenesena z držav članic na EU. Sistem za reševanje sporov vlagateljev ne sme spodkopavati sedanjih in prihodnjih zakonodajnih standardov glede vprašanj varstva potrošnikov, okoljske in socialne politike ter parlamentarnih pristojnosti. Instrument učinkovitega varstva naložb 2.0, ki bi lahko bil del sporazumov EU o prosti trgovini, bi moral izpolnjevati določeno število zavez: zagotovljena morata biti politični prostor in pravica držav do urejanja, forum shopping mora biti nemogoč, senati morajo delovati čim bolj pregledno, zagotovljena mora biti možnost revizije ter neodvisno in nevtralno imenovanje arbitrov, poraženec pa mora plačati stroške postopka. Upoštevati je treba olajšan dostop MSP do instrumenta za reševanje sporov in pravico do uveljavljanja pravice prek nacionalnih sodišč. Naš dolgoročni cilj je neodvisno mednarodno sodišče.

Želimo pozitivno vzajemnost na mednarodnih trgih javnih naročil

Obžalujemo, da veliki stopnji odprtosti trgov javnih naročil EU na vseh ravneh upravljanja v mnogih primerih ne ustreza enak dostop za dobavitelje EU v tujini. Zahtevamo pozitiven vzajemen dostop v sektorju javnih naročil, da bi zagotovili odprtje preglednejših in nediskriminatornih tujih trgov javnih naročil, zlasti za MSP. V primeru nesodelovanja naših trgovinskih partnerjev moramo imeti možnost uporabiti instrumente za zaščito interesov našega trga, naših podjetij in potrošnikov.

Naša industrija potrebuje trajnostno in neizkrivljeno oskrbo s surovinami

Proti nepoštenim trgovinskim praksam, kot so izvozne omejitve, izvozni davki in tako imenovani mehanizmi dvojnih cen, se želimo boriti na večstranski in dvostranski ravni; v zvezi s tem podpiramo predlog za odpravo pravila o nižji dajatvi v primeru izkrivljanja surovin. Zavračamo monopolne, politično motivirane prakse na energetskem trgu.

Potrebno je boljše carinsko sodelovanje znotraj in zunaj EU

Zagovarjamo zamisel o vzpostavitvi enotne carinske službe EU za učinkovitejšo uporabo carinskih predpisov in postopkov po vsej EU. Pozivamo k ustreznemu varstvu pravic intelektualne lastnine, ki upošteva tudi interese najrevnejših, zlasti pri prejemanju pomoči s čim manj birokracije, ter k uveljavljanju vseh drugih zakonov EU, kot so REACH in standardi varnosti izdelkov, na mejah.

Dober sporazum o trgovini s storitvami odpira trg v tujini in predstavlja varnostno mrežo doma

Sporazum TiSA, o katerem se trenutno pogaja 24 pogodbenic, ki predstavljajo 70 % svetovne trgovine s storitvami, si prizadeva doseči nove dosežke pri zavezah glede dostopa na trg in izboljšati mednarodne standarde. Skupina EPP podpira ta dvojni pristop, katerega cilj je zmanjšati netarifne ovire in ustvariti enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni, zlasti v intenzivnih sektorjih EU, kot so telekomunikacije, promet ter strokovne in finančne storitve. Medtem ko se pravila nadgrajujejo z digitalno dobo in se povečujejo zaveze, Skupina EPP poudarja, da je treba potrošnikom zagotoviti oprijemljive koristi (npr. gostovanje in e-trgovanje) ter zainteresiranim stranem (npr. Kitajski) omogočiti dostop do pogovorov pod pogojem, da sprejmejo dogovorjena pravila in ambicije, da se zagotovi prihodnja multilateralizacija.

Skupina EPP se strinja s stališčem, da temeljne pravice, zapisane v pogodbah EU, ne bi smele biti predmet pogajanj. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti načinu 4, ki bi moral biti omejen na začasno gibanje visokokvalificiranih strokovnjakov in očiščen vseh migracijskih vprašanj, ter načinu 1, ki bi ga morala spremljati stroga skupna pravila.

V skladu s tem bi morala pogajanja voditi načela, ki so bila podlaga za nastanek in razvoj EU (člen 21 PEU), vključno s svobodno trgovino, pošteno konkurenco in vzajemnostjo. Skupina EPP meni, da bi bila skladnost z zgornjimi vodilnimi smernicami temelj za dober sporazum TiSA. Dobra TiSA je dobra tako za evropska podjetja kot za državljane in bi dopolnjevala TTIP.

Podpiramo poglobljene trgovinske odnose z našimi partnerji v vzhodnem sosedstvu

Zavedamo se izzivov in pomena oblikovanja stabilnega, demokratičnega in uspešnega vzhodnoevropskega sosedstva. Podpiramo poglobljene in celovite sporazume o prosti trgovini, ki našim voljnim partnerjem v vzhodnem partnerstvu ponujajo okvir za posodobitev trgovinskih odnosov in gospodarski razvoj z odprtjem trgov s postopno odpravo carinskih tarif in netarifnih ovir, obsežno uskladitvijo zakonov, norm in predpisov v različnih sektorjih, povezanih s trgovino, ter ustvarjanjem pogojev za uskladitev ključnih sektorjev njihovih gospodarstev s standardi EU.

Pozivamo k hitremu in celovitemu izvajanju DCFTA med EU in Ukrajino, kot je bil podpisan. EU bi morala sprejeti vse potrebne ukrepe - tehnične in finančne -, da bi naši partnerici pomagala pri reformah za prenos in izvajanje dogovorjenih ukrepov in standardov.

Poglobljeni in celoviti sporazumi o prosti trgovini niso končni cilj pri razvoju naših trgovinskih odnosov s partnericami vzhodnega partnerstva, temveč pomemben korak k postopnemu gospodarskemu vključevanju partneric na notranji trg EU in s tem k oblikovanju gospodarskega območja.

Želimo poglobiti trgovinska pogajanja EU s Sredozemljem

Trgovina med Evropsko unijo in Sredozemljem ima dobre možnosti. Podpiramo začetek pogajanj o poglobljenem in celovitem območju proste trgovine z nekaterimi državami v regiji ter nadaljnje razprave o odpravi netarifnih in tehničnih ovir s posebno pozornostjo do naših standardov in občutljivih proizvodov (kot so kmetijski proizvodi). Podpiramo trgovinski/poslovni dialog z vsemi regionalnimi gospodarskimi akterji (zlasti MSP). Ta dialog prispeva k cilju politične stabilizacije regije.

Krepitev evro-sredozemskih trgovinskih odnosov bo omogočila okrepitev trgovinskih odnosov med državami južnega Sredozemlja in pripomogla h gospodarskemu povezovanju regije na večstranski ravni.

Podpiramo ratifikacijo trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (CETA)

Sporazum CETA naj bi trgovino z blagom in storitvami med EU in Kanado povečal za skoraj četrtino. Ocenjuje se, da bo sporazum na splošno povečal proizvodnjo EU za približno 12 milijard EUR na leto.

Podpiramo odpravo skoraj vseh uvoznih dajatev, s čimer bodo evropski izvozniki prihranili približno 500 milijonov evrov na leto. Pozdravljamo dejstvo, da sporazum CETA podjetjem iz EU omogoča, da se potegujejo za javna naročila v Kanadi, in da podjetjem iz EU omogoča dostop do kanadskih trgov storitev in naložb. Naši trgi zaposlovanja bodo imeli koristi od lažje izmenjave osebja in ponudnikov storitev. Podpiramo okrepljeno sodelovanje pri uveljavljanju pravil o pravicah intelektualne lastnine in pozdravljamo dejstvo, da bodo imeli naši kmetje in živilski sektor koristi od zaščite geografskih označb EU v Kanadi, hkrati pa bodo zaščiteni posebni interesi tega sektorja. Prepričani smo, da bi moral uravnotežen izid o dostopu do trga obema stranema omogočiti povečanje izvoza brez bistvenih tveganj za lokalno proizvodnjo.

Pozdravljamo poglavje o naložbah in poudarjamo izboljšano ISDS, ki vključuje jasne opredelitve, podrobno in omejeno področje uporabe ter skladnost s pravili o preglednosti. Prepričani smo, da smo na pravi poti k reševanju izzivov zaščite naložb, ki je v 21. stoletju še vedno potrebna. Trdno smo prepričani, da besedilo predstavlja pomemben korak k večji preglednosti in pravičnosti v celotnem postopku.

Podpiramo aktivnejše in posodobljene trgovinske politike z Latinsko Ameriko in Karibi

Pozdravljamo začetek veljavnosti trgovinskega stebra pridružitvenega sporazuma s Srednjo Ameriko. Pozdravljamo začasno uporabo trgovinskega sporazuma s Kolumbijo in Perujem ter v celoti podpiramo pristop Ekvadorja kot tretjega partnerja. Začetek veljavnosti sporazumov o gospodarskem partnerstvu s 14 karibskimi državami je prvi korak. Ti sporazumi so najboljši primer, kako si EU prizadeva ohraniti in spodbujati regionalno povezovanje.

EU je še vedno prvi vlagatelj, prvi donator in drugi trgovinski partner v Latinski Ameriki. EU je veliko prispevala k zmanjševanju in blaženju revščine ter k izboljšanju upravljanja in krepitvi zmogljivosti v Latinski Ameriki. Trgovinski odnosi s partnerji v Latinski Ameriki in na Karibih so končno postali prednostna naloga Evropske unije in se odražajo v mreži regionalnih sporazumov. Prepričani smo, da obstajajo velike možnosti, da v duhu vzajemnega zaupanja, ki bo koristilo obema stranema, storimo še več za vzpostavitev popolnoma evro-latinskoameriškega medregionalnega partnerskega območja, ki bo temeljilo na modelu regionalizma, združljivega s STO.

Želimo, da se posodobijo nekateri obstoječi sporazumi

Podpiramo hitro analizo možnosti za posodobitev pridružitvenega sporazuma s Čilom. Pozivamo k zaključku trenutnega pregleda za celovito posodobitev sporazuma EU z Mehiko in k hitremu začetku pogajanj.

Pozivamo k hitremu napredku pri pogajanjih o MERCOSUR-ju

Menimo, da bi bil celovit in uravnotežen sporazum z državami MERCOSUR s posebno pozornostjo in tarifno/kvotirano obravnavo za najbolj občutljive sektorje EU (npr. kmetijstvo) lahko izjemno koristna spodbuda za obe regiji. Tako kot v primeru nedavnega sporazuma z Andsko skupnostjo, ki je sčasoma postal sporazum s Kolumbijo in Perujem, menimo, da bi se morali pogajati o sporazumu z državami Mercosurja, ki so se pripravljene premakniti naprej. Podpiramo Evropsko komisijo pri odpravljanju prekomernih trgovinskih ovir, zlasti visokih tarif in uvoznih zapletov ter subvencij v regiji.

Želimo enake konkurenčne pogoje s Kitajsko

Kitajska je eno največjih gospodarstev na svetu. Njen velik notranji razvoj ponuja pomembne priložnosti za naš izvoz in vlagatelje. EU je največja trgovinska partnerica Kitajske, medtem ko je za nas Kitajska druga za ZDA. Obseg blagovne menjave s Kitajsko se je v zadnjih letih močno povečal, pri čemer se je izvoz EU hitro povečeval, vendar EU stalno beleži velik trgovinski primanjkljaj. To je deloma posledica še vedno veljavnih neupravičenih netarifnih ukrepov in tehničnih ovir. Da bi zagotovili trajnost našega gospodarskega partnerstva, jih je treba postopoma odpraviti. EU je zavezana k odprtju trgovinskih odnosov s Kitajsko pod pravičnimi pogoji in ob polnem spoštovanju njenih obveznosti v okviru STO.

Medtem podpiramo in natančno preučujemo tekoča pogajanja o celovitem sporazumu o naložbah med EU in Kitajsko, da bi ustvarili varnejši pravni okvir za dolgoročni dostop do trga. Napredek v teh pogovorih bo jasno pokazal, kakšno vlogo bo imela Kitajska v svetovnem gospodarstvu.

Želimo ponovno vzpostaviti trgovinsko partnerstvo z Japonsko

EU in Japonska sta prvo oziroma četrto največje gospodarstvo na svetu, ki ustvarita več kot tretjino svetovnega BDP. Poleg tega imata obe strani trdne in plodne gospodarske odnose. Vendar je mogoče storiti še veliko več, da bi izkoristili celoten potencial trgovine z blagom in storitvami med EU in Japonsko ter okrepili sodelovanje pri globalnih izzivih, vključno z energetsko politiko.

Zato Skupina EPP meni, da so tekoča pogajanja z Japonsko za sklenitev celovitega in ambicioznega sporazuma o prosti trgovini najboljša priložnost za ponovni zagon teh odnosov. Želimo sporazum, ki bi bil koristen za obe strani in bi z odpravo ali znatnim zmanjšanjem tarifnih in netarifnih trgovinskih ovir povečal povpraševanje po izvozu druge strani ter povečal obseg neposrednih tujih naložb v obeh straneh.

Pozivamo k pragmatičnemu razvoju naših trgovinskih odnosov z Indijo

Čeprav se je vrednost trgovine med EU in Indijo v zadnjem desetletju več kot podvojila in leta 2014 dosegla 72 milijard EUR, ne izkorišča svojega polnega potenciala. Kljub dinamiki in velikosti indijskega gospodarstva in prebivalstva razvoj našega trgovinskega partnerstva ovirajo težavno regulativno okolje ter tarifne in netarifne ovire, kot so količinske omejitve, izdajanje uvoznih dovoljenj, obvezno testiranje in certificiranje. Glede na te okoliščine je treba pospešiti pogajanja o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo, ki so se začela leta 2007.

Skupina EPP podpira pragmatičen pristop, katerega cilj je spodbujanje potencialnih sinergij v naših gospodarskih odnosih z Indijo, zlasti na področju trgovine s storitvami ter znanosti in tehnologije, pa tudi spodbujanje sodelovanja za trajnostni razvoj.

Želimo proaktivno strategijo za države ASEAN

Trgovina z državami ASEAN je eden najboljših potencialov za evropska podjetja. Evropska podjetja se morajo spopadati s konkretnimi netarifnimi ovirami, ki ovirajo izkoriščanje celotnega potenciala teh trgov. Skupina EPP podpira proaktivno strategijo za pogajanja o dvostranskih sporazumih z državami ASEAN in njihovo polno uporabo, da bi spodbudili boljši dostop za evropska podjetja in odpravili netarifne ovire. Skupina EPP si zdaj želi, da bi se dvostranski sporazumi s Singapurjem in Vietnamom v celoti izvajali in spoštovali na obeh straneh.

Pozivamo k nadaljnjemu spodbujanju pogajanj o sporazumih o prosti trgovini z Avstralijo in Novo Zelandijo.

EU, Avstralija in Nova Zelandija so enako misleče partnerice, ki delijo številne skupne vrednote in interese ter se strinjajo glede ključnih mednarodnih in globalnih vprašanj, kot so človekove pravice, varnost, razvoj in podnebne spremembe. Zato prosimo za nadaljnjo spodbudo za pogajanja o sporazumih o prosti trgovini z Avstralijo in Novo Zelandijo. Opazujemo pobude naših trgovinskih partnerjev, nenazadnje Trans-pacifiško partnerstvo, in menimo, da bi morala EU zvišati raven svojih zavez pri pogajanjih o celovitem sporazumu o prosti trgovini, da bi okrepila prosto trgovino, pa tudi ohranila konstruktiven vpliv EU v regiji.