Evropejci se morajo počutiti varne

Živimo v svetu sprememb. Nekdanji zavezniki se oddaljujejo od Evrope, nekdanji nasprotniki zopet grozijo naši celini. Grozijo nam nove nevarnosti, nove tehnologije kriminalcem ponujajo nove priložnosti. Navkljub tem novim grožnjam Evropska unija nudi varen pristan miru, stabilnosti, svobode in demokracije. Skupina Evropske ljudske stranke je bila in ostaja vodilna pri zagotavljanju varnosti za naše državljane. Zaradi naših dosežkov v teh zadnjih petih letih je naša celina zdaj varnejša, a vendar lahko naredimo in moramo narediti več.

Boj proti terorizmu

Naj bo politična ideologija, versko prepričanje ali separatistična težnja, ki vodi teroriste, kakršna koli že so njihova dejanja, zločin, ki ga je treba zaustaviti. Teroristi, bodisi volkovi samotarji bodisi člani mreže sovraštva, ne poznajo meja, zato se moramo tudi mi odzvati povsod na naših skupnih zunanjih mejah.

(1) Sodelovanje in izmenjava informacij

  • Varnost lahko danes zagotavljamo s sistemi in instrumenti, ki jih uporabljamo od leta 2014, toda storiti moramo več. Naš cilj je poglobiti interoperabilnost evropskih informacijskih sistemov in vzpostaviti en sam portal, prek katerega bi organi kazenskega pregona dostopali do informacij iz vseh evropskih podatkovnih zbirk.
  • Okrepiti moramo vlogo Europola kot učinkovitega centra za izmenjavo policijskih informacij.
  • Prizadevati si moramo, da bi oblikovali učinkovitejša orodja v EU in preprečili prekrivanje med njimi.
  • Z vsakodnevnim sodelovanjem in skupnimi operacijami moramo zgraditi zaupanje, za kar je izmenjava informacij poglavitnega pomena. Da bi teroriste lahko identificirali in izsledili, moramo vnesti v centralizirane in decentralizirane evropske informacijske sisteme dovolj visokokakovostnih podatkov iz držav članic. Izboljšati moramo interoperabilnost sistemov, nadgraditi njihovo decentralizirano dostopnost in zagotoviti, da informacije prispejo do končnih uporabnikov v službah kazenskega pregona v obliki, primerni za uporabo.
  • Bistvena sta mednarodno sodelovanje in stiki s tretjimi državami, saj se lahko z organiziranim kriminalom in terorizmom učinkovito spopadamo le na globalni ravni.
  • Biometrika (prstni odtisi in prepoznavanje obraza) je prav tako nujna za odkrivanje lažnih ali dvojnih identitet.
  • Povečati moramo ozaveščenost in pripravljenost javnosti na kemične, biološke, radiološke in jedrske napade. Usposobiti moramo organe, ki se prvi odzovejo na izredne razmere, in utrditi civilno krizno načrtovanje. Napad v Salisburyju mora biti lekcija za vse.

(2) Preprečevanje koriščenja sredstev

Kaj moramo nujno storiti?

  • Okrepiti sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami, da bi bolje zaznavali nezakonite finančne tokove in jim sledili. Nadzorovati moramo sumljive finančne tokove v enotnem območju plačil v eurih (SEPA), da bi po zgledu programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP) z ZDA razvili tak program za enotno območje plačil v evrih.
  • Zavzemati se moramo za izvajanje pete direktive o preprečevanju pranja denarja.
  • Prizadevati si moramo, da bi hitro dosegli sporazum, ki bo policijskim in sodnim organom omogočal dostop do elektronskih podatkov, ki se na spletnih platformah shranjujejo ali so v obdelavi v realnem času, ne glede na njihovo lokacijo. Ti ukrepi so potrebni za preiskovanje, pregon in obsodbo teroristov in storilcev kaznivih dejanj.
  • Zavzemati se moramo za zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Kazniva dejanja se nikoli ne bi smela izplačati.
  • Zagotoviti moramo boljše usposabljanje za zaznavanje eksplozivnih snovi in sledenje sumljivim transakcijam, zlasti na maloprodajnih spletnih straneh; z doslednim izvajanjem Direktive (EU) 2017/853 moramo dodatno zmanjšati trgovanje ali nezakonito pridobivanje tako eksplozivov in strelnega orožja kot tudi streliva.
  • Pozvati moramo k hitremu izvajanju direktive o boju proti terorizmu, da bi se teroristična kazniva dejanja (vključno s pripravami) povsod v Evropski uniji inkriminirala, in bi se podobna kazniva dejanja podobno kaznovala.

(3) Preprečevanje radikalizacije in boj proti njej

  • Migranti se morajo vključevati v sprejemne države.
  • Vključevanje ni asimilacija, ampak je dejavno prizadevanje vsakogar, ki želi živeti v Evropski uniji, da bi se vključil.
  • Z vso resnostjo se moramo bojevati z vzporednimi družbami v Evropi – za delovanje zoper evropske vrednote in spodbujanje nasilja in ekstremizma ni nobenega opravičila.
  • Seveda je treba spoštovati pravice vseh ljudi, vendar je prav tako pravično in razumno od vsakogar na ozemlju Unije pričakovati, da spoštuje vrednote, tradicije in obveznosti, na osnovi katerih je zgrajena naša Unija.
  • Naša Unija je odvisna od pravilnega delovanja pravne države. Če dopustimo, da je pravna država kjer koli ogrožena, s tem tudi tvegamo, da se povsod zruši.
  • V primerih nespoštovanja naših temeljnih pravic, vključno s kršenjem naše zakonodaje, je vrnitev/repatriacija zadnja, vendar logična posledica, ki mora biti izvršena v skladu z mednarodnim pravom in načelom nevračanja.
  • Financirati moramo lokalne strategije za sodelovanje policije z lokalno skupnostjo, krepitev vloge mladih in izobraževanje, ki so bistvenega pomena za boj proti radikalizaciji in ki so se izkazali za uspešnejše od centraliziranih pristopov.
  • Poudarjamo, kako pomembno je ustrezno financirati programe za deradikalizacijo v zaporih, ki so žarišča verskega ekstremizma. Spodbujati moramo vključevanje zmernih in neodvisnih imamov v delo v zaporih, da bi vodili verske obrede za muslimanske zapornike, jim nudili duhovno oskrbo, svetovali in bili njihovi sogovorniki (tako kot to velja za druge vere).
  • Treba se je bojevati proti terorističnim spletnim vsebinam. Podjetja so odgovorna za vsebino, ki se pojavlja na njihovih platformah, in morajo hitro odstraniti teroristične in nezakonite spletne vsebine.
  • Razviti moramo odziv na propagando: internet nam omogoča, da se približamo ljudem, da izpodbijamo njihova stališča in jim preprečimo, da bi se pridružili ekstremizmu.
  • Izmenjevati moramo primere dobre prakse s tretjimi državami o tem, kako učinkovito vzpostaviti in izvajati strategije za boj proti radikalizaciji in s tem zmanjšati radikalno mišljenje.

(4) Žrtve terorizma

  • Zavzeto se bojujemo za pravice žrtev do sodnega varstva, dostojanstva in spomina nanje. Pozivamo k uvedbi uredbe o žrtvah terorizma, ki bi vsem žrtvam zagotavljala avtomatičen dostop do oskrbe in finančne podpore in določala minimalne standarde za hitro in učinkovito pomoč, saj so bile žrtve napadov, usmerjenih v vrednote, ki jih mi vsi zastopamo.
  • Želimo ustvariti enotno točko za dostop do informacij in nasvetov in tudi do psihološke pomoči za žrtve in svetovanja o podpornih storitvah, ki so na voljo. Usklajevati jo bo treba v prihodnjem evropskem centru za pomoč žrtvam.
  • Pozivamo države članice, naj oblikujejo pravne mehanizme za inkriminacijo poveličevanja terorističnih dejanj, ki je za žrtve lahko ponižujoče in povzroči sekundarno viktimizacijo, saj žali njihovo dostojanstvo in škoduje njihovemu okrevanju.
  • Medije bi morali spodbuditi k sprejetju ukrepov za samoregulacijo po napadu, ki bi zagotovili zaščito zasebnega življenja žrtev in njihovih družinskih članov.

Varovanje naših meja

Okrepiti moramo nadzor nad našimi zunanjimi mejami. Prepričani smo, da je nujno bolje zavarovati zunanje meje Evropske unije, da bi ohranili varnost naših državljanov, obvladali migracijsko krizo in ohranili schengensko območje brez potnih listov. Zunanje meje Evropske unije so naše skupne meje, zato morajo nacionalni organi in organi EU zanje skrbeti skupaj in usklajeno. Postopke moramo uskladiti. Enote za nadzor meja morajo zagotoviti, da imamo pregled nad tem, kdo vstopi v Evropsko unijo in izstopi iz nje, in da lahko osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, učinkovito dostopajo do azilnih postopkov, medtem ko se tiste osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev zanjo, vrnejo. Učinkovit nadzor nad zunanjimi mejami je temeljnega pomena, vendar morajo vsi členi verige pravilno delovati. Ugotavljati, kdo nezakonito prečka naše zunanje meje ne zadostuje – sistem vračanja mora prav tako delovati.

(1) Integrirano upravljanje meja

  • Vztrajali bomo pri celovitem izvajanju odobrenih ukrepov za upravljanje meja. Sistem ne deluje popolno, saj države članice ne upoštevajo veljavnih pravil. To moramo reševati skupaj.
  • Nujno moramo nadgraditi evropsko mejno in obalno stražo z okrepitvijo operativne zmogljivosti agencije z večjo stalno enoto z lastno opremo, ki bi jo sestavljalo 10.000 mejnih policistov.
  • Zagotoviti moramo finančno podporo in usposabljanje za večje število nacionalnih mejnih policistov držav članic na zunanjih mejah, da bi lahko še naprej izvajali sedanje operacije.
  • Okrepiti moramo postopke mejne kontrole z optimizacijo in medsebojnim povezovanjem novih informacijskih sistemov Evropske unije in vzpostavitvijo skupnega odložišča podatkov o identiteti s skupnima biometričnim sistemom in tehnologijo za prepoznavanje obrazov, da bi zagotovili temeljito preverjanje vseh oseb, ki vstopajo prek zunanjih meja Evropske unije.
  • Ustvariti moramo mehanizem s so-dostopom, s katerim bo mogoče priti do vseh informacij, ki so na voljo v različnih sistemih za mejne kontrole. Vedeti moramo, kdo prečka naše meje.
  • Zagotoviti moramo operativno interoperabilnost med službami, ki nadzorujejo naše zunanje meje in organi pregona znotraj schengenskega območja, da bi preprečili sekundarna gibanja, nezakonito priseljevanje in kazniva dejanja na zunanjih mejah.
  • Schengensko območje mora ostati območje prostega gibanja, saj to prinaša več in ne manj varnosti na naših zunanjih mejah. A vendar je obstoj schengenskega območja odvisen od izpolnjevanja obveznosti držav članic na teh mejah, da bi ponovno pridobili zaupanje ljudi v naš skupni prostor.
  • Države članice morajo biti pripravljene okrepiti policijske kontrole za nezakonite imigracije in se s ciljno usmerjenim nadzorom boriti proti čezmejnim kaznivim dejanjem.
  • Potrebujemo evropski nalog za vračanje. Državljane tretjih držav, za katere so sprejete odločbe o vrnitvi, je treba uspešno vrniti. Za izvajanje odločb o vrnitvi kot enega od členov verige upravljanja migracij bi morali uskladiti upravne, tehnične in operativne zmogljivosti držav članic. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da so pristojne za izvajanje odločb, ki jih sprejme druga država članica.

(1a) Sprejemni centri v tretjih državah

  • Kar zadeva humanitarne potrebe, moramo v državah tranzita in v varnih tretjih državah odpreti ali razširiti dobro opremljene sprejemne centre. Begunci in nezakoniti migranti morajo tam ostati dokler ni razjasnjen njihov status prosilca za azil. V primeru negativne odločbe jih je treba vrniti. Sprejemne centre mora voditi Evropska unija, prav tako morajo varnostnike in nadzornike usposabljati strokovnjaki EU.
  • Če upoštevamo vse humanitarne vidike, moramo razmisliti o konceptu lokacij za izkrcavanje na varnih območjih zunaj ozemlja Evropske unije, ki bi ga vodila in financirala Evropska unija. Tja bi nemudoma privedli osebe, ki so bile rešene na morju. Njihove prošnje za azil bi na podlagi standardov EU obravnavali strokovnjaki EU. V primeru negativne odločbe bi se v skladu z mednarodnimi zaščitnimi ukrepi vrnili v državo izvora. V primeru pozitivne odločbe bi se preselili.

(2) Okrepljeno policijsko sodelovanje

  • Europol, Cepol in Evropska agencija za mejno in obalno stražo morajo tesneje sodelovati pri celostni obravnavi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala.
  • Pri odpravljanju groženj za notranjo varnost je bistveno čezmejno policijsko sodelovanje. Spodbujati je treba jezikovno usposabljanje, skupne postopke in skupne patrulje policijskih sil na notranjih mejah Evropske unije.

(3) Sodelovanje s tretjimi državami

Meje Evropske unije ne potekajo več ob obali Sredozemlja, ampak na robu puščave Sahara. Potrebujemo ravno pravšnji preplet razvojnega in vojaškega sodelovanja, da bi zavarovali svoje meje na jugu. Gospodarska pomoč mora biti vezana na politiko vračanja in ponovnega sprejema. Zmogljivosti naših partnerjev bomo povečali z več usposabljanja in oskrbe iz EU. Z opolnomočenjem lokalnih partnerjev svoje državljane varujemo že južno od Sahela.

  • S tretjimi državami moramo pri upravljanju meja praktično sodelovati. Prav tako je treba povečati območje operacij in s tem omogočiti izvajanje dejavnosti Evropske agencije za mejno in obalno stražo na zunanjih mejah teh tretjih držav.
  • Na mejnih prehodih tretjih držav je treba dodatno razviti predhodne mejne kontrole (vnaprejšnje preverjanje).
  • Izdajo vizumov za države, ki ne sodelujejo v sistemu ponovnega sprejema, je treba ustaviti.

Ustvarjanje varnega in zanesljivega kibernetskega prostora

Ljudje se morajo počutiti varne zunaj in doma, a tudi na spletu. Digitalni svet mora omogočati prost pretok blaga in storitev ter tudi informacij. Dezinformacije, lažne novice in propaganda grozijo naši kolektivni varnosti, saj spodkopavajo zaupanje državljanov v njihove institucije. Evropa mora s svojo industrijsko bazo postati vodilna na področju kibernetske varnosti, da bi bili potrošniško blago in industrijske aplikacije varni, da bi zaščitila kritično infrastrukturo in ohranila pristen pretok informacij.

(1) Verjamemo v kibernetsko varnost

  • Z ustreznimi finančnimi sredstvi in viri moramo podpreti Agencijo Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA), saj je dejavno sodelovanje bistveno za učinkovito kibernetsko upravljanje.
  • Obveščanje Agencije ENISA mora biti v primeru kibernetskih napadov na zasebne in javne subjekte obvezno.
  • Agenciji moramo omogočiti, da proaktivno preiskuje kibernetske napade, usklajuje skupno ukrepanje v Evropi ter se bori proti grožnjam in zaznava kršitve varnosti na podlagi primerov dobre prakse, znanja in orodij.
  • Podpiramo evropski okvir za varnost IKT za razvoj skupnih varnostnih standardov, certificiranja in označevanja.
  • Zavzemamo se, da bi grožnje skupaj z javnimi in zasebnimi partnerji obravnavali glede na tveganje.
  • Za preiskovanje in pregon kibernetske kriminalitete (predvsem na globokem spletu in temnem omrežju) in kibernetskih napadov v vseh državah članicah želimo vzpostaviti skupen pravni okvir EU, ki bi vseboval usklajene rešitve za certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost, ki je po svojem bistvu tržno usmerjena.
  • Sedanjo kibernetsko enoto Europola moramo nagraditi v pravo kibernetsko brigado EU, da se bomo bolje branili.

(2) Verjamemo v informacije in ne dezinformacije

  • Boriti se moramo proti lažnim spletnim vsebinam. Ustvariti moramo okvir za preventivno javno-zasebno partnerstvo, da bi hitro odstranjevali lažne vsebine in preprečili vlaganje oglaševalskega denarja v lažne novice ter s tem zmanjšali finančno spodbudo za tiste, ki imajo od dezinformacij dobiček.
  • Vztrajati moramo pri registraciji s pravim imenom, da bi preprečili pojav spletnih botov in lažnih računov na družbenih medijih.
  • Sodelovati moramo s podjetji za izdelavo algoritmov javnega interesa, ki bi omogočili neodvisno vrednotenje objav na družbenih medijih.
  • Sodelovati moramo z združenji novinarjev in organizacijami za preverjanje dejstev, da bi ustvarili pregledno vseevropsko platformo EU za preverjanje dejstev, ki bi državljanom ponujala orodje, s katerimi bi lahko dejstva preverjali sami.

Sklep

V spremenljivem svetu mora Evropska unija ostati vzor stabilnosti. Naša politika mora temeljiti na treh stebrih – na miru, blaginji in sodelovanju, za naše dobro in za dobro sosednjih držav.

Da bi ohranili mir, moramo varovati naše meje – potrebujemo obrambna sredstva tako v kibernetskem prostoru kot na terenu. Hitreje, bolje in pogosteje se moramo usklajevati in poskrbeti za orodja, da bomo pri tem učinkovitejši. Toda pomagati moramo tudi drugim državam, da bodo lahko pomagale sebi in s tem nam pomagale ohraniti našo varnost.

Če naši partnerji ne morejo z nami deliti blaginje in miru, za nas dolgoročne varnosti ni. Težave naših sosedov postanejo naše težave, zato moramo razmisliti o zgodnjih naložbah, trajnostnem razvoju in dolgotrajni stabilizaciji sosedskih držav, da bi dosegli trajno varnost.