Dokument o stališču glede Sredozemlja

14.07.2016

Dokument o stališču glede Sredozemlja

Objava picture

Stabilnost sredozemske regije je pogoj za stabilnost Evrope

Globalna strategija EU in pregled evropske sosedske politike sta edinstvena priložnost, da se ponovno preuči politika EU glede Sredozemlja. Poslanska skupina ELS je pozvala, naj se v strategijo vključi omejeno število prednostnih nalog, pri čemer bi morala biti sredozemska regija ena izmed glavnih, poudarek pa bi moral biti na preprečevanju konfliktov in odpravljanju temeljnih vzrokov za nestabilnost v južnem sosedstvu.

Naša skupina je poudarila, da bi bilo treba sosednje sredozemske države šteti za partnerice v različnih dialogih o politiki in varnosti. Ponovna vključitev varnostnih vidikov v obnovljeno strategijo EU glede Sredozemlja bi morala biti učinkovitejša in skladnejša. Poleg tega bi bilo treba nameniti večjo pozornost doseganju večje politične in gospodarske povezanosti naših južnih partneric.

Čeprav je z varnostnega vidika stabilizacija sredozemske regije glavna prednostna naloga Evrope, je treba izkoristiti tudi njen gospodarski in človeški potencial, da bi dosegli trajni mir in blaginjo tako za Evropejce kot za njihove sosede. Prizadevanje za dinamično in uspešno sredozemsko regijo, ki uživa mir, varnost in trajnostno rast, je v interesu obojih.

V ta namen so potrebne posebne pobude in ukrepi, ki bodo povezali EU, njene sosede in sosede njenih sosed, tudi Arabsko ligo ter druge regionalne in mednarodne organizacije. Menimo, da je nujno treba okrepiti prizadevanja EU za strateški načrt in partnerstvo s sredozemsko regijo, da bi rešili trenutne krize in uresničili dolgoročne skupne interese.

1. Migracijska in azilna politika EU mora prinesti rezultate v sredozemski regiji

Sedanja begunska in migrantska kriza je pretresla EU. Obstoječa skupna pravila ne delujejo dobro in v teh izrednih okoliščinah niso učinkovita. Zdaj je jasno, da mora ta problem Evropa reševati skupaj, kot celota.

Poleg dobrega sodelovanja in solidarnosti med državami članicami EU je ključno, da se v celoti izkoristi zunanja razsežnost migracijske politike EU in politike EU glede mobilnosti. Evro-sredozemska politika mora obravnavati te izzive. Skupina ELS vztraja, da je treba zoper tihotapce migrantov izvajati politiko ničelne tolerance, tudi z operacijami, kot je vojaška operacija Evropske unije v južnem delu osrednjega Sredozemlja, da je treba izboljšati nadzor meja v izvornih in tranzitnih državah ter skleniti in izvajati sporazume o ponovnem sprejemu med EU in sredozemskimi državami, pa tudi med državami MENA in afriškimi državami.

Podpiramo delo agencije FRONTEX ter nove mejne in obalne straže, pri tem pa spodbujamo tesno sodelovanje med mejno in obalno stražo ter nacionalnimi obalnimi stražami držav članic, pa tudi nacionalnimi obalnimi stražami tretjih držav, kar zajema tudi izredno pomoč libijskim oblastem.

Oblikovati je treba skupni evropski seznam varnih izvornih držav. Prav tako je izredno pomembno, da se vzpostavi boljša komunikacija med partnerskimi državami in zagotovijo jasne informacije o evropski vizumski politiki, da bo nedovoljena migracija manj privlačna.

2. Oblikovanje države in krepitev demokracije

Menimo, da morajo biti ukrepi za krepitev demokracije ter podporo svobodnim in demokratičnim volitvam še naprej glavna prednostna naloga. EU mora v celoti izkoristiti potencial svojih instrumentov za razvoj in podporo demokracije ter zmogljivosti za krizno upravljanje, da bi pomagala nastajajočim demokracijam. Bistveno je, da se vzpostavi pravna država in spodbujajo postopki krepitve zaupanja prek institucij.

EU mora storiti vse, kar je v njeni moči, da bi podprla mednarodno priznano vlado v Libiji, saj nestabilnost zaradi tega nerešenega konflikta in posledičnih zunanjih učinkov po vsej regiji predstavlja veliko grožnjo za Unijo kot celoto. Soglasna podpora vladi narodne enotnosti v Libiji je ena naših ključnih nalog za regijo, saj bosta stabilnost v Libiji in nadzor libijskega prebivalstva nad svojim ozemljem in viri preživljanja stabilizirala celotno regijo.

Institucije EU bi si morale skupaj prizadevati za okrepitev sodelovanja s sredozemskimi partnericami, spodbujanje demokratizacije ter zagotavljanje spoštovanja demokracije, pravne države in človekovih pravic; spodbujanje udeležbe žensk kot kandidatk in volivk na volitvah, v mirovnem posredovanju in trgovinskih pogajanjih; spodbujanje sodelovanja mladih v politiki, zlasti na lokalnih volitvah; spoštovanje svobode medijev ter spodbujanje neodvisnega in raziskovalnega novinarstva; okrepitev sodelovanja med decentraliziranimi strukturami (na občinski, okrožni in regionalni ravni) na obeh straneh Sredozemskega morja pri razvoju posebnih projektov.

3. Terorizem in radikalizacija

Verska radikalizacija in širitev terorističnih skupin resno ogrožata vse strani Sredozemlja. Nepričakovan in hiter vzpon Islamske države je zelo zaskrbljujoč, zato bodo EU in države članice svoja prizadevanja usmerile v boj proti teroristični skupini v tej regiji. Premagati je treba ne samo njihove kopenske sile, ampak tudi njihovo ideologijo.

Potrebno je torej pripraviti in razširjati gradivo za boj proti tej propagandi, pri čemer se je treba osredotočiti zlasti na mlade, jim ponuditi priložnosti za boljšo prihodnost in s tem preprečiti, da bi se pridružili terorističnim skupinam. Unija mora v ta namen pomagati svojim sosedam, da bi mladim lahko ponudile boljšo prihodnost, v katero lahko verjamejo ter ki jim bo zagotovila zaposlitev in stabilnost.

EU in nacionalni organi morajo tesno sodelovati, da bi rešili ta kritična vprašanja. Skupina ELS poudarja, da se je treba boriti proti nezakonitemu trgovanju s strelnim orožjem in drugim nezakonitim trgovinam, ki omogočajo financiranje terorističnih skupin. Preprečevati moramo radikalizacijo prek interneta in družbenih medijev, zlasti med mladimi, in pomagati družinam mladih, pri katerih obstaja tveganje za radikalizacijo. Poleg tega je potrebna izmenjava najboljše prakse v zvezi s programi preprečitve radikalizacije in de-radikalizacije s partnericami iz južnega sosedstva in najboljše prakse v zvezi z mehanizmi za izmenjavo obveščevalnih podatkov med državami članicami EU in sredozemskimi partnericami, da bi se lahko učinkovito borili proti terorističnim mrežam.

Izvajati je treba programe deradikalizacije, s katerimi se preprečujeta propaganda in sovražni govor. V informacijskih kampanjah proti terorizmu in pri spodbujanju učinkovite protipropagande, ki izpostavlja našo skupno dediščino, vrednote in sredozemski značaj, morajo sodelovati tudi oblikovalci javnih mnenj, vključno z verskimi voditelji, da se bomo lahko borili proti strahu, nezaupanju in uničevanju, ki spremlja radikalizacijo.

4. Reševanje političnih konfliktov, vlaganje v preprečevanje konfliktov in podpiranje stabilnih partneric v regiji

Pozivamo Evropsko unijo, zlasti Evropsko službo za zunanje delovanje ter visoko predstavnico in podpredsednico, naj prevzamejo dejavnejšo diplomatsko vlogo v mirovnih pogajanjih in pri reševanju konfliktov na Bližnjem vzhodu, vključno s konfliktom med Izraelom in Palestino, ter tako poskušajo doseči ravnovesje med regionalnimi in globalnimi akterji.

Bližnjevzhodni mirovni proces mora biti še naprej ena glavnih prednostnih nalog za regijo, saj bi rešitev konflikta med Izraelom in Palestino imela takojšnje pozitivne učinke tudi na druge konflikte v regiji. Edina realna možnost za končanje konflikta v korist obeh strani, Izraelcev in Palestincev, je še vedno vzajemno dogovorjena rešitev dveh držav. Politika poseljevanja in nedavna, doslej najobsežnejša rušenja (tudi projektov, ki so jih financirale EU in njene države članice) močno spodkopavajo stabilnost regije in možnosti za uspeh vsakršne mirovne pobude.

Jasno mora biti, da je treba okrepiti politična prizadevanja, saj se od evropskih državljanov in davkoplačevalcev ne more pričakovati, da bodo v nedogled financirali obnovo.

Strategija EU za Sredozemlje mora upoštevati tudi povezavo s preostalim delom afriške celine in Arabskim polotokom, pri čemer mora biti cilj predvideti tveganja, dolgoročno pa tudi izkoristiti prednosti.

5. Oblikovanje prostotrgovinskih sporazumov in gospodarskih priložnosti v Sredozemlju

Tudi solidarnost je pomembna za stabilizacijo in gospodarsko rast v regiji. Podpreti je treba prizadevanja za tesnejše medsebojno gospodarsko povezovanje med državami južnega Sredozemlja, pa tudi njihovo povezovanje z državami na drugi strani Sredozemlja kot prednostno nalogo EU. Razumeti je treba, da bo razvoj gospodarskih priložnosti v Sredozemlju sprožil verižno reakcijo, ki bo imela pozitivne učinke na vse druge zadeve, ki ti dve regiji povezujejo.

Poslanska skupina ELS poudarja, da je treba:

  • spremljati pogajanja o prosti trgovini s ciljem okrepitve gospodarskih vezi med temi državami ter spodbujati njihov hiter napredek na podlagi skupnih interesov, zlasti prek skupnih parlamentarnih odborov in z vključitvijo vseh ustreznih gospodarskih subjektov;
  • pobude EU v Sredozemlju usmeriti v pomembne strateške projekte za gospodarsko rast v regiji, na primer energetsko, vodno, telekomunikacijsko in prometno infrastrukturo;
  • podpirati ekonomsko vključitev MSP v delovanje EU v Sredozemlju tako, da se olajša njihova internacionalizacija, saj so gonilo gospodarske rasti v regiji;
  • spodbujati in krepiti poslovne pobude, zlasti med mladimi in ženskami, vključno z ukrepi za zagotovitev dostopa zagonskim podjetjem do financiranja;
  • dodatno spodbujati mreženje med podjetji z ustanavljanjem večstranskih gospodarskih zbornic;
  • razumeti, da so gospodarske priložnosti močno odvisne od zagotavljanja varnosti in zaščite v Sredozemlju, zlasti v turističnem sektorju;
  • povečati varnost strateške infrastrukture, vključno z rafinerijami nafte in trgovskimi potmi (v povezavi s problemom financiranja teroristov).

6. Nova evropska sosedska politika in krepitev Unije za Sredozemlje

Evropska sosedska politika je trenutno v pregledu. Prihodnja sosedska politika bi morala ob polnem izkoriščanju Unije za Sredozemlje – medvladne pobude za Sredozemlje, ki je bila vzpostavljena v okviru barcelonskega procesa in ki je v sredozemsko sodelovanje vključila jadranske države – razviti trden strateški program s ciljem:

  • podpreti partnerske države, ki izvajajo reforme, s katerimi se krepita demokracija in pravna država ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic;
  • prispevati k njihovemu vključujočemu gospodarskemu razvoju in ob odnosih z vladami spodbujati partnerstvo s civilno družbo;
  • podpreti gospodarski in družbeni razvoj, ustvarjanje rasti in delovnih mest, povečanje obsega trgovine ter okrepljeno sodelovanje v drugih sektorjih.

To pomeni, da bo morala evropska sosedska politika storiti več, da bi dosegla cilj, določen leta 2010 v marsejski izjavi, in sicer prispevati k stabilnosti in miru v celotni evro-sredozemski regiji.

Strateško sodelovanje med evropsko sosedsko politiko in Unijo za Sredozemlje, ki prek parlamentarne skupščine Unije za Sredozemlje zajema tudi parlamentarno razsežnost, je nujno, če želi Evropa okrepiti svojo vlogo v sredozemski regiji in prispevati k reševanju njenih največjih težav.

7. Sodelovanje na področju energetike: za varnost in blaginjo sredozemske regije

Skupina ELS priznava tudi, da ima sodelovanje na področju energetike v sredozemski regiji strateško razsežnost, in poudarja, da je pregled evropske sosedske politike priložnost za okrepitev energetskih povezav z:

  • organiziranjem sodelovanja na področju energetike v okviru strateškega dialoga s sredozemskimi partnerskimi državami;
  • predvidevanjem, kako bodo politične krize vplivale na energetski sektor in obratno;
  • zagotavljanjem sodelovanja na področju znanosti ter raziskav in razvoja v zvezi z diverzifikacijo virov energije ter skladiščenjem in prenosom energije (zlasti kar zadeva sončno energijo).