Reforma sistema trgovanja z emisijami lahko zaščiti delovna mesta in prispeva k doseganju podnebnih ciljev

»Danes je dober dan za varstvo podnebja in konkurenčnost naših industrij. Predvsem pa je dober dan za delovna mesta,« je dejal poslanec Evropskega parlamenta Peter Liese, glavni pogajalec Evropskega parlamenta za prihajajočo reformo sistema trgovanja z emisijami (ETS) EU. 

Evropska komisija je danes predlagala prilagoditve sistema ETS, s katerimi se bo linearni faktor zmanjševanja emisij od leta 2031 znižal s sedanjih 4,4 % na 3,7 %. Od leta 2036 se bo nadalje znižal na 1,7 %. 

»Zdaj je jasno, da bo trgovanje z emisijami, najpomembnejše orodje za varstvo podnebja na svetu, ostalo v veljavi. Komisija priznava, da nima smisla zahtevati ničelnih emisij od energetsko intenzivnih industrij ali letalstva že leta 2039. Te prilagoditve so popolnoma skladne s podnebnim ciljem EU za leto 2040 in ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050,“ je poudaril Liese.

Ključni vidik reforme je povečanje števila brezplačnih pravic do emisij. Postopno ukinjanje brezplačnih pravic v okviru mehanizma za prilagoditev ogljičnih mej (CBAM) bo odloženo z leta 2034 na leto 2038. V zameno pa bodo od leta 2031 veljali strožji pogoji: podjetja morajo predložiti investicijske načrte, nekatere pravice pa bodo dodeljene šele, ko se bo začela gradnja podnebju prijaznih objektov.

»Industriji želimo dati več časa, vendar v tem obdobju ne smejo sedeti križem rok in ničesar ne storiti; namesto tega morajo pripraviti konkretne naložbe. Varstvo podnebja, ki vodi v brezposelnost, ni svetovni vzor. Naš cilj so naložbe znotraj EU, ta predlog pa ga dosega veliko učinkoviteje,« je poudaril Liese.

»Pionirji na področju dekarbonizacije ne smejo biti kaznovani,« je dejal Liese. V skladu s predlogom Komisije bi bilo najmanjših 10 % onesnaževalcev izvzetih iz pravil o pogojevanju, podjetja z ničelnimi emisijami pa bi lahko ostala v sistemu trgovanja z emisijami (ETS) do leta 2040 namesto do leta 2030, da bi s pomočjo brezplačnih pravic do emisij financirala naložbe.

Tako Svet kot Parlament morata svoja stališča dokončno oblikovati do konca tega leta, da se bodo tristranski pogovori lahko začeli januarja. »Ta časovni načrt je zelo ambiciozen, a nujen. Čim prej bomo imeli jasnost, tem bolje,« je dejal Liese.