Izjava politične družine EPP v okviru Eurolata

Politična deklaracija, podpisana v okviru prostora, namenjenega političnim družinam, med plenarnim zasedanjem Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine (EuroLat) ob priložnosti njenega XVII. rednega plenarnega zasedanja.

Glede na najbolj pereča politična in družbena vprašanja današnjega časa podpisani zakonodajalci, ki so se sestali v okviru prostora, namenjenega političnim družinam EuroLata, člani Skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu in pridruženih strank v latinskoameriškem delu, podpisujejo naslednjo izjavo:

Najprej, pretreseni zaradi tragične železniške nesreče, ki se je včeraj zgodila v španski provinci Toledo in v kateri je umrlo več deset ljudi, številni pa so bili poškodovani, želimo izraziti globoko žalost ob izgubi človeških življenj, izreči najiskrenejše sožalje in izkazati solidarnost družinam žrtev ter podporo in naklonjenost vsem prizadetim, poleg tega pa poškodovanim želimo hitro in popolno okrevanje.

Evro-latinskoameriška parlamentarna skupščina je bila ustanovljena pred dvajsetimi leti z namenom vzpostavitve biregionalnega medparlamentarnega partnerstva na obeh straneh Atlantika, ki bi spodbujalo dialog in medsebojno razumevanje pri zagovarjanju demokratičnih vrednot, svobode in človekovih pravic, temeljnih stebrov, na katerih temelji biregionalno strateško partnerstvo med Evropsko unijo ter Latinsko Ameriko in Karibi.  Od konca leta 2025 državljani v Boliviji, Čilu, Kolumbiji, Peruju in, najnovejše, v Braziliji v Latinski Ameriki ter v Sloveniji, na Madžarskem, Švedskem in v Latviji v EU glasujejo na konkurenčnih volitvah, ki so v večini primerov privedle do mirne zamenjave oblasti. Na žalost v nekaterih državah našega partnerstva še vedno obstajajo nedemokratični režimi, ki zatirajo svoje prebivalstvo ter odrekajo svobodo, spoštovanje osebne svobode in najosnovnejše človekove pravice, s čimer kršijo temeljna načela, na katerih je nastal EuroLat, ter spodkopavajo demokratično kakovost biregionalnega območja.

Kar zadeva Venezuelo, pozdravljamo nedavno vrnitev voditeljice demokratične opozicije, dobitnice Nobelove nagrade za mir in dobitnice Saharove nagrade Evropskega parlamenta, Maríe Corine Machado, v Venezuelo; zahtevamo takojšnjo izpustitev vseh političnih zapornikov, konec preganjanja vseh nasprotnikov in takojšnjo vrnitev tistih, ki so v izgnanstvu, ter dosledno upoštevanje volilnega časovnega načrta, ki bo vodil do svobodnih, demokratičnih in mednarodno preverljivih volitev, ki jih bo najpozneje julija 2027 organiziral neodvisni Nacionalni volilni svet, da bi tako prispevali k ponovni vzpostavitvi demokratičnih institucij.

Pozivamo mednarodno skupnost, zlasti pa oblasti EU in Latinske Amerike, naj združijo moči za hitro odpravo avtoritarnih in diktatorskih režimov na Kubi in v Nikaragvi, režimov, ki so anomalni, ker so anahronistični in protidemokratični ter ki preganjajo, dušijo, zapirajo in osiromašijo svoje prebivalstvo; upamo, da bosta obe sestrski državi po temnih desetletjih komunizma, preganjanja, revščine in trpljenja naredili pomembne korake v smeri prehoda k demokraciji.

Izražamo globoko zaskrbljenost zaradi resnega institucionalnega propada, oslabitve demokratične kakovosti in postopne erozije sistemov vzajemnih nadzorov in ravnovesij, ki jih opazujemo v Mehiki: kolonizacijainstitucij s strani vladajoče stranke, oslabitev volilnih organov pred volilnim procesom leta 2027, škodljivi učinki sodne reforme, ki spodkopavajo neodvisnost sodstva in mehanizme, ki varujejo vladavino prava, ter številni primeri nasilja, izsiljevanja, ustrahovanja in umorov novinarjev ter političnih, družbenih in javnih voditeljev so opozorilni znak, do katerega naše družbe ne morejo ostati ravnodušne. Pozorno in nenehno bomo spremljali institucionalno situacijo v državi ter ponovno poudarjamo, da sta ločitev oblasti in neodvisnost institucij osnovni pogoji za pravilno delovanje demokracije in za temeljne svoboščine državljanov. Prav tako pozdravljamo podpis Splošnega sporazuma med EU in Mehiko ter pozivamo k njegovi hitri ratifikaciji v mehiškem senatu, ki je edini organ, ki še ni zaključil ratifikacijskega postopka pred njegovim prihajajočim začetkom veljavnosti.

Obsojamo nasilne demonstracije, plenjenje in nemire, ki potekajo v več državah Evropske unije (Francija, Italija, Belgija, Portugalska, Španija itd.), vključno z nezakonitimi zasedbami javnega prostora, uničevanjem zgodovinske, umetne in kulturne dediščine ter napadi na predstavnike organov pregona, ki jih spodbuja in izkorišča levica in skrajna levica, s čimer prispevajo k ozračju strahu, skrajne polarizacije, nasilja in ustrahovanja, ki ovira normalno sodelovanje v političnem življenju in izvajanje politične dejavnosti, in to v času, ko se v skoraj vseh teh državah bližajo volitve. Čeprav priznavamo, da v demokraciji obstaja legitimna pravica do mirnega protestiranja, odločno zavračamo izkoriščanje tega vala protestov za ustvarjanje ozračja ustrahovanja, nasilja in uničenja, ki jih obdaja, včasih tudi z izkoriščanjem mladoletnikov, ter pričakujemo, da bodo oblasti v teh državah izpolnile svojo obveznost, da z vsemi pravnimi sredstvi in orodji, ki jih zagotavlja pravna država, ponovno vzpostavijo red in normalnost, ne da bi poskušale iz protestov iztržiti politični kapital, kot se je v nekaterih primerih že zgodilo. 

Prav tako odločno obsojamo vdor na južno mejo EU v španskem mestu Ceuta, ki je bil izveden 30. in 31. julija letos, ter s tem povezano kršitev te meje, saj to predstavlja napad na ozemeljsko celovitost in suverenost države članice EU. Obžalujemo tudi nedejavnost pristojnih organov španske vlade ter izkoriščanje nezakonitih migracijskih tokov kot orodja hibridnega bojevanja, usmerjenega proti stabilnosti in varnosti države članice EU, in podpiramo tekočo neodvisno sodno preiskavo, katere cilj je ugotoviti odgovornost za načrtovanje, izvedbo in cilje tega napada ter za odziv nanj v Španiji.

Nazadnje, ker se sestajamo na Kanarskih otokih, ne moremo spregledati množičnega nezakonitega priseljevanja, pri katerem vsak dan na obale obalnih držav članic EU priplujejo „cayucos“ in druga plovila, ki prevažajo na stotine nezakonitih migrantov. Glede na človeško tragedijo, ki jo ta situacija predstavlja, je nujno strogo uporabljati pravne instrumente, ki veljajo na ravni EU, in sicer Pakt o migracijah in azilu ter Uredbo o vračanju, da bi preprečili prihod množičnih nezakonitih tokov, ki jih spodbujajo kriminalne mreže, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi; na žalost se ti pravni instrumenti ne uporabljajo enako v vseh državah članicah.

Sprejeto v Santa Cruz de Tenerife v četrtek, 29. oktobra 2026.

To izjavo so podpisali naslednji zakonodajalci:

evropska komponenta: Gabriel Mato (Španija — EPP), Esteban González Pons (Španija — EPP), Herbert Dorfmann (Italija — EPP), Elena Nevado Del Campo (Španija — EPP), Davor Ivo Stier (Hrvaška — EPP), Raúl De La Hoz Quintano (Španija — EPP), Esther Herranz (Španija — EPP), Rosa Estarás Ferragut (Španija — EPP), Antonio López-Istúriz White (Španija — EPP), Borja Giménez Larraz (Španija — EPP), Ilia Lazarov (Bolgarija — EPP), Markus Ferber (Nemčija — EPP)

Latinskoameriški del: poslanecJuan Martín Rodríguez (Urugvaj), senator Marko Cortés (Mehika), senator Luciano Cruz-Coke (Čile), poslanka June Bohórquez (Ekvador), poslanec Mario Herrera (Bolivija), poslanec Óscar Darío Pérez (Kolumbija), senator Alfred Sneek (Aruba), poslanec Jorge Cavoli (Dominikanska republika), poslanec Maali del Pomar (Peru), senator Manuel José Ossandon (Čile), poslanec Conrado Rodríguez (Urugvaj), poslanec Rafael Rodríguez (Ekvador), senator Sergio Gahona (Čile), poslanec Pedro Casanova (Peru), poslanec Cristian Araya (Čile), poslanka Nathaly Solares (Bolivija), poslanec Sergio Bobadilla (Čile), senatorka Liliana Benavides (Kolumbija) in poslanec Daniel Marañon (Bolivija).