Evropska zdravstvena revolucija se začenja zdaj

Kaj resnično pomeni, da so pacienti v središču Evrope?

7. aprila, ko svet obeležuje svetovni dan zdravja, se spominjamo, da zdravje ni abstraktno načelo, temveč živa resničnost. Je razlika med upanjem in obupom, med dostopnostjo in neenakostjo, med inovacijami in stagnacijo.

Evropska unija je po več kot dveh desetletjih brez večjih reform zdaj naredila odločilen korak. Po intenzivnih pogajanjih o več kot 400 zakonodajnih členih je skupina EPP vodila pogajanja in dosegla to, kar se je mnogim zdelo nedosegljivo: najbolj ambiciozno prenovo farmacevtske zakonodaje EU v zadnjih generacijah. To ni le zakonodajni uspeh skupine EPP, temveč tudi izpolnjena zaveza.

Naš cilj je bil jasen od samega začetka: vzpostaviti regulativni okvir, ki bo v ospredje postavil bolnike, hkrati pa zagotovil, da bo Evropa ostala vodilna v svetu na področju inovacij in da bodo naši nacionalni zdravstveni sistemi gospodarsko vzdržni. Ti cilji si ne nasprotujejo, temveč so neločljivi.

Nedavni podatki poudarjajo, zakaj je bilo treba ukrepati. Po podatkih Eurostata so v državah članicah še vedno prisotne neenakosti na področju zdravja, saj milijoni Evropejcev zaradi stroškov, oddaljenosti ali čakalnih dob še vedno poročajo o neizpolnjenih zdravstvenih potrebah. Javni izdatki za zdravstveno varstvo še naprej naraščajo, kar je posledica staranja prebivalstva in vse večjega povpraševanja po inovativnem zdravljenju. Hkrati pa v vse več državah poročajo o pomanjkanju zdravil, kar kaže na krhkost dobavnih verig.

Te številke niso le statistični podatki, temveč poziv k ukrepanju. Eden od osrednjih stebrov reforme je izboljšanje dostopa do zdravil za vse Evropejce. Noben bolnik ne bi smel biti zapostavljen zaradi geografske lege ali dinamike trga. Ne glede na to, ali gre za otroka, ki se bori z rakom, ali osebo, ki živi z redko boleznijo, ta reforma krepi spodbude za razvoj zdravil, ki jih danes še ni. Z zagotavljanjem do enajstletne zaščite podatkov in trga, ki se lahko podaljša za ključne inovacije, kot so nova protimikrobna zdravila, pošiljamo močno sporočilo: Evropa nagrajuje tiste, ki vlagajo v reševanje življenj.

Hkrati smo zagotovili, da inovacije ne bodo šle na račun cenovne dostopnosti: takojšen vstop generičnih in podobnih bioloških zdravil v trenutku, ko se zaščita izteče, bo pomagal zmanjšati stroške in razširiti dostop. To je uravnotežen pristop, ki varuje intelektualno lastnino in hkrati preprečuje nepotrebne zamude pri konkurenci.

Po mnenju skupine EPP strateška avtonomija v zdravstvu ni več neobvezna, ampak je nujna. S tega vidika smo okrepili konkurenčnost evropskega farmacevtskega sektorja. Manj birokracije, jasnejša pravila in močna prizadevanja za zdravila "Made in (ali z) Europe" bodo pomagali utrditi proizvodnjo in inovacije na naši celini.

Poleg tega je treba nujno ukrepati zaradi protimikrobne odpornosti, ki je ena od najbolj perečih zdravstvenih groženj našega časa in jo pogosto opisujejo kot "tiho pandemijo". Z usklajenimi zahtevami glede predpisovanja, jasnimi opozorilnimi oznakami in možnostjo strožjih ukrepov sprejemamo odločilne ukrepe za ohranitev učinkovitosti antibiotikov za prihodnje generacije.

Ključnega pomena je, da smo si prizadevali zagotoviti, da bi reformna zakonodaja priznala tudi temeljno načelo: zdravstveno varstvo se začne na lokalni ravni. Farmacevti, ki so pogosto prva kontaktna točka za bolnike, imajo večjo vlogo, vključno s pripravo osnovnih zdravil, kadar ni na voljo drugih možnosti. Hkrati se z uvedbo digitalnih navodil za uporabo posodablja dostop do informacij, hkrati pa se zagotavlja, da nihče ni izključen iz dostopa do njih.

Kaj torej resnično pomeni, da so bolniki v središču Evrope? To pomeni zagotoviti resnične spremembe, ki bodo pravične in usmerjene v prihodnost, tako da bo vsak državljan v vsaki državi članici lahko dostopal do zdravstvene oskrbe, ki si jo zasluži. Ne slogani, ampak rešitve; ne obljube, ampak napredek.