Ustavite podmorsko sabotažo

V 15 mesecih so ladje, ki so potovale v Rusijo ali iz nje, v štirih različnih primerih povzročile veliko škodo na več podvodnih energetskih in podatkovnih povezavah v Baltskem morju, saj so s težkimi sidri potegnile čez kable in cevovode.

Ne glede na trditve bi to lahko za "nesrečo" označil le največji lahkovernež. Sidra in verige ladij tehtajo več kot deset ton in se ne potopijo brez opozorila. Ladje v kitajski lasti New New Polar Bear, Yi Peng 3, Eagle S in Vezhen so vse kazale sumljive gibe, ko so dosegle območja okoli kablov.

Infrastruktura podmorskih kablov v Baltskem morju ima ključno vlogo pri prenosu energije in podatkov, vendar je le del obsežnega omrežja. Gosta podmorska energetska in telekomunikacijska omrežja se raztezajo tudi po Sredozemskem morju, Severnem morju, obalah Španije in Portugalske, Rokavskem prelivu in Kanarskih otokih.

Finski organi niso našli prepričljivih dokazov o namerni sabotaži, vendar priznavajo, da ruske vpletenosti ni mogoče povsem izključiti. Ne glede na to, ali je bila škoda namerna ali ne, je to drugotnega pomena - vsako škodo na kritični podvodni infrastrukturi (CUI) je treba obravnavati kot resen napad na našo kolektivno varnost.

Ruska obveščevalna služba je bila previdna, da ne bi pustila obremenilnih dokazov, ki bi jih lahko uporabili na sodišču. Vendar odsotnost pravnih dokazov ne pomeni, da je bila škoda naključna. V hibridnih operacijah je zanikanje vedno ključna strategija.

Vprašanje ni omejeno na Baltsko morje, temveč je svetovni problem. Rusija - in morda tudi drugi sovražni akterji - kartirajo kritično infrastrukturo po vsem svetu, podobno se je dogajalo v Rokavskem prelivu, na Atlantiku vzdolž čezatlantskih komunikacijskih kablov in na številnih drugih območjih.

Podmorska kabelska infrastruktura v Baltskem morju ima ključno vlogo pri prenosu energije in podatkov, vendar je le del obsežnega omrežja. Gosta podmorska energetska in telekomunikacijska omrežja se raztezajo tudi po Sredozemskem morju, Severnem morju, obalah Španije in Portugalske, Rokavskem prelivu in Kanarskih otokih. Te povezave so bistvene za energetsko varnost in globalne telekomunikacije.

Podmorski kabli prenašajo večino mednarodnega podatkovnega prometa, vrednega bilijone evrov. Vendar pa so vse večje geopolitične napetosti in porast kibernetskih groženj povečali zaskrbljenost glede varnosti te ključne infrastrukture. Za preprečevanje sabotaž podmorskih kablov v Baltskem morju je potreben večplasten pristop, ki združuje tehnološke, strateške in sodelovalne ukrepe.

Poleg Natovih stalnih nadzornih operacij mora EU odločno ukrepati. Prva prednostna naloga je odpraviti enega od temeljnih vzrokov: floto, ki se izogiba sankcijam. Ne glede na zastavo, pod katero plujejo, ta plovila niso neodvisni upravljavci - so ruski posredniki.

EU mora uporabiti svojo gospodarsko in diplomatsko moč, da bi tej dejanski ruski floti preprečila delovanje in izogibanje sankcijam. Lastnike in upravljavce teh ladij je treba kaznovati. Poleg tega je treba znatno zaostriti posledice za poškodovanje kritične podvodne infrastrukture, da bi to učinkovito odvračalo. Te ladje morajo odgovarjati tudi za kršitve pomorske varnosti, saj njihovo slabo stanje in zastarela oprema predstavljata resno okoljsko tveganje.

Po podmorskih kablih poteka večina mednarodnega podatkovnega prometa, vrednega več bilijonov evrov. Vendar pa so vse večje geopolitične napetosti in porast kibernetskih groženj sprožili zaskrbljenost glede varnosti te ključne infrastrukture. Za preprečevanje sabotaž podmorskih kablov v Baltskem morju je potreben večplasten pristop, ki združuje tehnološke, strateške in sodelovalne ukrepe.

Drugič, spremljanje ladij je bistvenega pomena. Če lahko zahtevamo obvezne kamere na krovu (CCTV) za ribiška plovila, bi moral enak standard veljati tudi za kapitanske palube komercialnih tovornih ladij. Mednarodna pomorska organizacija (IMO) že predpisuje sisteme samodejnega prepoznavanja (AIS); zdaj bi morala uveljaviti obvezno videonadzorno opremo za ladje, ki plujejo v bližini kritične infrastrukture. Poleg tega bi bilo treba za izklop sistema AIS, ki je vse pogostejša praksa sumljivih plovil, izreči veliko strožje kazni.

Hitro in odločno ukrepanje držav članic, Nata in EU je ključnega pomena za preprečevanje nadaljnjih sabotaž ali tako imenovanih "nesreč". Zaseg plovila Eagle S s strani finskih organov je odličen primer, ki mu je treba slediti. Prag za posredovanje pri zaščiti naše CUI mora biti čim nižji.

Nenazadnje ima ključno vlogo tudi ozaveščanje javnosti. Zavedati se moramo, da smo tarča napadov sovražnih sil. Rusija, njeni zavezniki in posredniki se morajo soočiti z dejanskimi posledicami, ne le z obsodbo.