Stojimo ob strani tistim, ki nas ščitijo

Le malo poklicev ima tako veliko težo kot poklic policista. Po vsej Evropi skrbijo za našo varnost - pogosto z velikim osebnim tveganjem - in so običajno prvi, ki se odzovejo v kriznih razmerah. Kljub temu se njihov glas ne sliši dovolj. Zato smo se v skupini EPP odločili, da jim damo besedo in njihovo delo postavimo v središče naših razmišljanj. Skupaj s komisarjem za notranje zadeve Magnusom Brunnerjem smo ta teden zbrali predstavnike nacionalnih organov pregona, Europola in drugih zainteresiranih strani. Njihovi sklepi so jasni: krepitev čezmejnega sodelovanja v boju proti kriminalu v EU je temeljnega pomena. Ta cilj je zaradi vse večjih izzivov še toliko bolj nujen. Po podatkih Eurostata se je namreč število premoženjskih kaznivih dejanj, zabeleženih v EU, leta 2023 v primerjavi s prejšnjim letom povečalo: tatvin za 4,8 %, vlomov za 4,2 % in ropov za 2,7 %. Tudi število umorov se je leta 2023 povečalo za 1,5 %. Da bi obrnili ta škodljivi trend, skupina EPP predlaga ukrepanje na več področjih.

Prvič, vzemite si čas za poslušanje in sodelovanje s skupnostjo organov kazenskega pregona. Tako kot vodje podjetij usmerjajo razprave o konkurenčnosti ali inovacijah, nihče ne pozna kriminala bolje od tistih, ki se proti njemu vsakodnevno borijo. Njihovo strokovno znanje o zadevah notranje varnosti, vključno z bojem proti hudim in organiziranim kaznivim dejanjem, bo podlaga za naše prihodnje zakonodajno delo, zlasti v zvezi z Europolom, bojem proti spolni zlorabi otrok na spletu in direktivo o trgovini s strelnim orožjem. Njihove izkušnje bodo še posebej dragocene pri iskanju ravnovesja med operativnimi potrebami policistov in oblikovanjem politike na evropski ravni. Varnost je sicer še naprej nacionalna odgovornost, vendar je boljše usklajevanje na evropski ravni nujno. To sodelovanje, ki poteka z roko v roki med izvoljenimi predstavniki in tistimi na terenu, je bistvenega pomena.

Potrebno je še toliko bolj, ker kriminalci še predobro vedo, kako izkoristiti evropske svoboščine. Sedem od desetih najnevarnejših kriminalnih mrež v Evropi vključuje več narodnosti, osem od desetih pa se infiltrira v zakonita podjetja. Da bi policiji pomagali v boju proti njim, zahtevamo popolno izvajanje zakonodaje o preprečevanju pranja denarja, da bi izsledili nezakonite finančne tokove in kriminalcem odrezali vire. Pozivamo tudi k okrepljenim pooblastilom za zaseg premoženja kriminalcev. Omejiti moramo gibanje članov tolp - s prepovedjo vstopa in omejitvami za državljane EU, obsojene za huda kazniva dejanja. Potreben je tudi skupni pravni okvir, ki bo osebam v preiskavi, ki so dokazano povezane s kriminalnimi združbami ali jih organi pregona štejejo za nevarne, preprečil prosto potovanje - tudi brez obsodbe.

Ljudi moramo tudi spomniti na ključno vlogo, ki jo ima policija vsak dan - ne le pri zagotavljanju varnosti na naših ulicah in zaščiti žrtev, temveč tudi pri ohranjanju naših vrednot in varovanju evropskega načina življenja. Nekateri, zlasti na levici, jo zmanjšujejo na zgolj orodje represije. Resnica je, da je policija na prvi bojni črti groženj, s katerimi se soočajo naše družbe, in ko potrebujemo pomoč, pokličemo prav njo.

Ljudi moramo tudi spomniti na ključno vlogo, ki jo ima policija vsak dan - ne le pri zagotavljanju varnosti na naših ulicah in zaščiti žrtev, temveč tudi pri ohranjanju naših vrednot in obrambi evropskega načina življenja.

Tako imajo policijske sile ključno vlogo pri odzivanju EU na spreminjajoče se varnostno okolje in pri izvajanju evropske strategije notranje varnosti (ProtectEU). Pomagajo tudi krepiti pripravljenost in odpornost Unije na krize - vidne ali nevidne. Te krize se vse pogosteje dogajajo na spletu, kjer se grožnje in število žrtev s širjenjem umetne inteligence hitro povečujejo. Digitalni prostor, ki nima meja, predstavlja velik izziv za policijo. Zato potrebujemo močnejša orodja, ki jim bodo pomagala predvideti hibridne in čezmejne grožnje ter se nanje odzvati, zlasti tiste, ki so usmerjene proti kritični infrastrukturi. To pomeni interoperabilnost podatkovnih zbirk EU v realnem času, skupaj z jasnimi pravili za dostop, shranjevanje in obdelavo podatkov, s čimer bi povezali digitalno in fizično varnost. Poleg tega je treba izboljšati sodelovanje z agencijami, kot sta Europol in Frontex. Naša orodja in zakoni morajo prehitevati kriminalce, ne pa zaostajati za njimi.

Hkrati pa ne smemo spregledati dobrega počutja policistov. Nasilje v Evropi narašča, prav tako pa tudi pritisk na tiste, ki nas varujejo. Poleg zunanjih tveganj se policisti soočajo tudi z notranjimi: izgorelostjo, posttravmatskim stresom in drugimi težavami na področju duševnega zdravja. To je resnično družbeno vprašanje. Zato se Evropska ljudska stranka zavzema za to, da bi EU uradno priznala policiste, vojaško osebje, zapornike, carinike in mejne stražarje kot poklice z visokim tveganjem. Takšno zakonodajno priznanje bi okrepilo njihovo socialno in pravno zaščito ter zagotovilo skupni okvir za izboljšanje njihovih pravic.

Nasilje v Evropi narašča, prav tako tudi pritisk na tiste, ki nas varujejo. Poleg zunanjih tveganj se policisti soočajo tudi z notranjimi: izgorelostjo, posttravmatskim stresom in drugimi težavami na področju duševnega zdravja. To je resnično družbeno vprašanje.

Želimo, da se vse te prednostne naloge trdno uvrstijo na dnevni red Evropskega parlamenta, tako na plenarnih zasedanjih kot v parlamentarnih odborih, zlasti v Odboru za državljanske svoboščine, kjer pripravljamo poročilo o boju proti organiziranemu kriminalu in drogam.

To potrpežljivo in odločno vplivanje je nekaj, kar je sposobna opraviti le Skupina EPP. To je pravzaprav temeljna razlika od drugih političnih družin v Evropskem parlamentu. Mnogi se hvalijo, da priznavajo ključno vlogo policije, vendar le skupina EPP sprejema konkretne ukrepe za njeno zaščito.