Stališče: Sodobna socialna Evropa

03.03.2016

Stališče: Sodobna socialna Evropa

Naše vrednote, načela in vizija

Naši pogledi na družbo in gospodarstvo temeljijo na krščanskih vrednotah in trdnem prepričanju, da je človek svoboden in mora biti v središču socialnega tržnega gospodarstva. Naše temeljne vrednote so odgovornost, spoštovanje, solidarnost in pravičnost, kakor so jih predvideli že ustanovni očetje Evropskih skupnosti Robert Schuman, Alcide de Gasperi, Jean Monnet in Konrad Adenauer, ki so bili del naše politične družine.

Verjamemo v evropski socialni model, ki je temelj socialnega tržnega gospodarstva. Želimo izboljšati in zaščititi socialno blaginjo in konkurenčnost, ki se mora stalno prilagajati hitro spreminjajočemu se okolju. V členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) je določen okvir, v skladu s katerim konkurenčnost prispeva k socialni pravičnosti, socialna pravičnost pa spodbuja konkurenčnost. Kot je določeno v členu 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), menimo, da bi morala Evropska unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti vedno upoštevati socialne zahteve.

Glavni cilj socialne politike je državljanom ponuditi orodja, s katerimi bi postali in ostali avtonomni. Na socialno politiko bi bilo treba gledati kot na naložbo, ki prinaša dolgoročne koristi, saj bi državljani postali samostojni in neodvisni, izognili pa bi se tudi stroškom, povezanim z dolgotrajno odvisnostjo od državne pomoči.

Menimo, da je treba izkoreniniti ekstremizem in populizem v EU, pa tudi v regijah, v katerih države svojim prebivalcem stežka ponudijo prave možnosti. Enotni trg je eden glavnih temeljev Unije, njegovo pravilno delovanje pa je osnova za okrevanje evropskega gospodarstva. V tem okviru je mobilnost delavcev zelo pomembna, in sicer kot vir evropske konkurenčnosti.

Tako kot na drugih področjih (od okoljske zakonodaje do enotnega trga ter Pakta za stabilnost in rast) vztrajamo pri doslednem in usklajenem izvajanju in izvrševanju predpisov na nacionalni ravni in na ravni EU, tudi kolektivnih pogodb, s strani vseh deležnikov. Spoštovanje zakonov je predpogoj, da zagotovimo dobro delujoč in pravičen enotni trg.

Prepričani smo, da je naše socialno tržno gospodarstvo tesno povezano z učinkovitim socialnim dialogom. S tem v zvezi podpiramo Evropsko komisijo in njenega predsednika, ki se zavzemata za ponovni zagon evropskega socialnega dialoga. Prav tako poudarjamo, da je treba v skladu s členoma 9 in 152 Pogodbe o delovanju Evropske unije socialni dialog upoštevati pri opredeljevanju in izvajanju politik na ravni EU. Zmožnost socialnih partnerjev, da sodelujejo pri plodnem socialnem dialogu, je ključnega pomena za doseganje ravnotežja med konkurenčnostjo in pravičnostjo, s tem pa za oblikovanje uravnoteženih sodobnih socialnih politik EU, ki odražajo potrebe delavcev in delodajalcev. Skupina ELS spodbuja socialni dialog prek spletnih medijev za okrepitev participativne demokracije.

1. Spodbujanje zaposlovanja

Zaposlovanje, kvalificirana delovna sila in podjetništvo so visoko na naši prednostni listi. Države članice pozivamo, naj čim bolje izkoristijo razpoložljive politike EU in nacionalne politike ter finančne okvire za razvoj dobro delujočega gospodarstva in trgov dela ter za spodbujanje naložb v ljudi in ustvarjanje novih delovnih mest.

1.1 Sredstva EU

Evropski socialni sklad in pobuda za zaposlovanje mladih sta s proračunom v višini 86 milijard EUR glavna instrumenta Evropske unije za vključevanje in ponovno vključevanje delavcev na trg dela. Zavzemamo se za ciljno usmerjene in poenostavljene ukrepe, na podlagi katerih bi države članice lahko bolje izkoristile sredstva, ki so jim na voljo v okviru Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in pobude za zaposlovanje mladih, ki so bistveni instrumenti za povečanje zaposljivosti Evropejcev.

1.2 Izobraževanje, usposabljanje in usklajevanje znanj in spretnosti

V ospredje postavljamo naložbe za spodbujanje izobraževanja, tudi dualnega izobraževanja, učenja jezikov (vključno z jeziki sosednjih držav), usposabljanja, pripravništev, znanj in spretnosti, zaposljivosti in podjetništva v Evropi prek programov in platform, kot sta Erasmus+ in EURES, ki milijonom Evropejcev omogočajo pridobiti koristne izkušnje. Prizadevamo si tudi za vzpostavitev evropskega sistema dopustov za dodatno usposabljanje, ki bi temeljil na najboljših praksah držav članic na tem področju. To bi povečalo mobilnost delavcev EU, tudi čezmejno, ki dokazano prispeva k rasti, in sicer z zapolnjevanjem potreb trga dela v državah članicah.

Menimo, da je potrebno boljše usklajevanje med učnimi načrti in programi usposabljanja ter potrebami trgov dela, ki se stalno spreminjajo. Evropsko komisijo in države članice pozivamo, naj spodbudijo usposabljanje in izobraževanje na področju IKT ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, da bi aktivni in bodoči delavci usvojili ustrezna e-znanja. Spodbujati je treba tudi programe dualnega izobraževanja ter kombinacijo izobraževanja in pripravništev. Podpiramo programe, ki brezposelnim mladim nudijo e-znanja, na primer prosto dostopne spletne učne programe, ter spodbujamo podobne programe, namenjene generaciji, starejši od 50 let, oziroma aktivnemu starejšemu prebivalstvu. Sedanje izobraževalne metode je treba dopolniti s praktičnimi vajami, kot so programiranje v šolah, pa tudi s potrebno tehnološko bazo v šolah in univerzah. Menimo, da moramo v evropskih državah razviti, ohraniti in privabiti visokokvalificirane, nadarjene in produktivne delavce ter zagotoviti ugodne pogoje, s katerimi bi preprečili beg možganov.

Poleg tega bi bilo treba sprejeti ukrepe za boljše priznavanje kvalifikacij in diplom v Evropi, tudi diplom in spletnih potrdil na primer iz prosto dostopnih spletnih učnih programov, ter priznavanje neformalnega učenja, da bi lahko strokovnjaki širili svoja znanja in spretnosti po vsej Evropi. Komisijo tudi spodbujamo, da uskladi instrument o poklicnih kvalifikacijah za delovna mesta, ESCO, z drugimi evropskimi instrumenti za kvalifikacije, kot so evropski okvir kvalifikacij EQF, življenjepis Europass, sistem kreditnih točk ECVET in portal EURES, ki se uporabljajo na področju izobraževanja, poklicnega usposabljanja in predhodnega učenja.

1.3 Vključujoč trg dela

Pozivamo k sprejetju dodatnih ukrepov za vključevanje generacije, starejše od 50 let, na trg dela, v poslovne dejavnosti, izobraževanje ali usposabljanje, da bi preprečili dolgotrajno brezposelnost ter tveganje socialne izključenosti za to kategorijo delavcev in njihovih družin. Prav tako se borimo proti diskriminaciji starejših na trgu dela in spodbujamo okolje, ki je prijazno starejšim generacijam.

Zavzemamo se za sprejetje ukrepov za odpravo dolgotrajne brezposelnosti, ki je temeljni vzrok socialne izključenosti. V zvezi s tem podpiramo novo priporočilo Sveta o dolgotrajni brezposelnosti. Pozivamo k pobudi za povezovanje, da bi vsi iskalci zaposlitve, ki so brezposelni več kot 12 mesecev, lahko prejeli individualno oceno in pogodbo o vključitvi v zaposlovanje, s čimer bi se lahko ponovno vključili na trg dela, preden so brezposelni skupaj 18 mesecev.

Učinkovito vključevanje zakonitih beguncev in migrantov je bistvena naloga, ki je nujna za delovanje sodobne socialne Evrope. S poklicnimi izobraževanji in usposabljanji ter pripravništvi želimo prepoznati potencial posameznikov in spodbuditi njihovo vključevanje kot del dvosmernega procesa.

1.4 Digitalna delovna mesta

Gospodarstvo in trg dela se spreminjata zaradi digitalizacije ter razširjene uporabe inovativnih, bolj produktivnih, prilagojenih in učinkovitih tehnologij in storitev. Menimo, da digitalni trg ponuja številne možnosti za zaposlovanje, in pozivamo vse deležnike, naj spodbujajo razvoj novih digitalnih delovnih mest v Evropi. Nove možnosti obeta tudi velika koalicija za digitalna delovna mesta, v kateri sodeluje tudi zasebni sektor. Prav tako spodbujamo strategije za zmanjšanje digitalnega razkoraka in spodbujanje enakega dostopa do novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, zlasti za ljudi, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost.

1.5 Podjetništvo

Razviti moramo boljšo podjetniško kulturo, tudi v proizvodnem sektorju, družinskih podjetjih, znotraj MSP in mikropodjetij, in sicer s spodbujanjem podjetniškega razmišljanja ter s tem povezanih znanj, spretnosti in kompetenc. V ta namen podpiramo pobude, na primer „Junckerjev načrt“, mikrofinanciranje in druge mehanizme EU, ter zagotavljanje podpore neodvisnim strokovnjakom. Menimo, da so družbe in podjetja, bodisi velika ali majhna, glavni vir rasti in delovnih mest, zato bi jim bilo treba zagotoviti konkurenčno okolje brez ovir in z dostopom do financiranja, da bi lahko enostavno ustvarjala in ponujala nova delovna mesta. Zavzemamo se za prenos davčne obremenitve z dela na širši sistem obdavčitve na različnih ravneh. Več pozornosti bi bilo treba posvetiti prehodu z neposrednih davkov na posredne davke. Odločno podpiramo razvoj davčnih modelov in poenostavljenih postopkov za davčno skladnost, ki dajejo prednost MSP, podjetnikom, mikropodjetjem in zagonskim podjetjem.

2. Krepitev socialne kohezije in socialnih naložb za evropske državljane

Socialno zbliževanje navzgor je predpogoj za trajnostno sodobno socialno Evropo, ki bo odporna na sodobne gospodarske in družbene izzive. To je ključno za ustvarjanje ugodnih pogojev za družine, ki živijo v Evropi, ustvarjanje novih delovnih mest, izboljšanje delovnih pogojev in življenjskega standarda, zagotavljanje ustreznega socialnega varstva, pa tudi za doseganje družbenega napredka v nadvse konkurenčnem socialnem tržnem gospodarstvu. Menimo, da je socialno zbliževanje navzgor potrebno za trajnostno gospodarsko rast, zahteva pa učinkovit in pravičen zakonodajni in politični okvir ter odgovorne fiskalne politike v vseh evropskih regijah, da bi dosegli cilje strategije Evropa 2020.

2.1 Prihodki in plače v Evropi

Menimo, da bi morali biti vsi državljani in družine v Evropi upravičeni do prihodkov ali podpore, ki jim omogoča kritje življenjskih stroškov. Ocenjevanje potreb državljanov EU je prvi korak v smeri socialne pravičnosti in trajnostnega demografskega razvoja. Mehanizmi socialne podpore ne smejo ustvariti trajne socialne odvisnosti, spodbuditi morajo izobraževanje ali vstop na trg dela.

Vsi evropski delavci bi morali imeti pravico do plače, ki jim omogoča dostojno življenje. Zaskrbljujoče je, da je kar 8,9 % evropskih delavcev trenutno na robu revščine. Zavzemamo se za oblikovanje in izvajanje učinkovitih korektivnih ukrepov. Te ukrepe bi bilo treba razviti na ravni držav članic ob spoštovanju njihovih običajev in tradicij ter ob upoštevanju njihovih proračunskih možnosti in družbeno-gospodarskega stanja, pa tudi mnenj socialnih partnerjev, upravičencev in drugih deležnikov. Menimo, da je dinamičen trg dela ključen za dosego višjih plač in socialne zaščite za vse.

2.2 Boj proti revščini

Skupina ELS ne želi, da bi bil kateri koli del družbe potisnjen v ozadje. V obdobju 2014–2020 je namenjenih več kot 3,8 milijarde EUR Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Vse deležnike zato pozivamo, naj na najbolj učinkovit način izkoristijo sredstva, ki so na voljo za zmanjšanje tveganja revščine. Kot prvi korak bi bilo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi revnim zagotovili prvo pomoč, temu bi sledila vzpostavitev prilagojenih spremljevalnih ukrepov za samostojno in dostojno življenje, in sicer z njihovo vključitvijo na trg dela. Prepričani smo tudi, da bi se bilo treba bolj posvetiti dejavnostim, ki jih na tem področju organizira cerkev, saj bi tako omogočili, da uresniči svoj učinkovit in pomemben prispevek.

Ne smemo pozabiti na starejše, zlasti na ženske. Starejše ženske so še posebej izpostavljene revščini, zlasti zaradi zelo velikih razlik v pokojninah med spoloma. Države članice zato spodbujamo, da uvedejo posebne ukrepe, kot so krediti za oskrbo, minimalne pokojnine in prejemki za preživele družinske člane, ter izmenjajo najboljše prakse na tem področju.

Evropsko komisijo in države članice pozivamo, naj prilagodijo obstoječe instrumente, da bi bolje zajeli gospodinjstva brez delovno aktivnih članov ter jim tako olajšali vključevanje v družbo in povečali zaposlitvene možnosti. Ti instrumenti bi bili poleg obstoječe najboljše prakse na ravni držav članic tudi pomembno orodje za zmanjšanje revščine med otroki v Evropi.

Verjamemo, da ima socialno in „solidarno“ gospodarstvo potencial za reševanje številnih družbenih vprašanj na inovativen in stroškovno učinkovit način, zato predlagamo, naj da Komisija socialnim naložbam nov zagon.

2.3 Ravnovesje med poklicnim in družinskim življenjem

Menimo, da je v vseh državah članicah EU za boljše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja potrebna dostopna infrastruktura otroškega varstva. Zavzemamo se tudi za boljši dostop do storitev oskrbe za starše, družine in posameznike, ki jih potrebujejo. Podpiramo delodajalce, ki iščejo načine, kako pokazati dovzetnost za zadevna vprašanja, in sicer na načine, ki koristijo organizaciji, oziroma kar je še pomembneje, delavcem omogočajo boljše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Zavedamo se bistvene vloge mater in očetov v družbi ter prav tako pozdravljamo in podpiramo pobudo, ki jo je napovedala Komisija za spodbujanje večje udeležbe žensk na trgu dela, in sicer z odpravo ovir za dosego boljšega ravnovesja med poklicnim in družinskim življenjem v korist posameznikov/družin in podjetij.

Zavedamo se pomena oskrbe za otroke in druge družinske člane, ki jo potrebujejo. Podpiramo vse ukrepe na ravni držav članic, ki priznavajo vrednost neplačanega dela negovalcev, in menimo, da bi bilo treba to delo upoštevati v pokojninskih shemah, s čimer bi zmanjšali razlike v pokojninah med spoloma.

Zdravo staranje je postal temeljni koncept pri oblikovanju politike, in sicer od otroštva, da bi izboljšali kakovost življenja v starosti. To bi moralo vključevati visoke standarde zdravja in varnosti pri delu v celotnem poklicnem življenju.

3. Trden zakonodajni in politični okvir

Spoštujemo Pogodbi, ki v skladu z načelom subsidiarnosti na EU prenašata (členi od 151 do 161 PDEU) pravico, da podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na področju varovanja zdravja in varnosti delavcev, delovnih pogojev, socialne varnosti in socialne zaščite, obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi, vključevanja prikrajšanih oseb in vključevanja državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju Unije.

Menimo, da je treba v okviru evropskega delovnega in socialnega prava določiti minimalne socialne standarde po vsej Evropi, s čimer bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za vse državljane in podjetja EU ter krepili evropsko socialno in regionalno kohezijo, tudi v najbolj oddaljenih regijah. Zavedamo se, da je treba v vsej evropski zakonodaji zagotavljati ravnotežje med potrebami različnih držav članic, sektorjev, delavcev in pravic državljanov. Vsakršna uvedba novih predpisov na evropski ravni mora biti utemeljena, sorazmerna in biti zasnovana na natančni oceni, ki temelji na dejstvih, ter spoštovati nacionalne običaje in tradicije.

Prizadevamo si za reforme trga dela, ki spodbujajo vključevanje iskalcev zaposlitve na trg dela z večjo notranjo in zunanjo prožnostjo za delodajalce ter zagotavljanjem varne in trajnostne socialne zaščite delavcev. S takšnimi reformami bi bilo treba doseči ravnovesje med ambicioznimi standardi za zaščito delavcev in večjimi možnostmi za ponoven vstop na trg dela.

Evropa mora uresničiti pričakovanja in ne dajati praznih obljub. Skupina ELS poziva, da bi v okviru programa za pametno pravno urejanje olajšali pravilno izvajanje in uporabo socialne zakonodaje EU ter zagotovili, da sredstva dosežejo prave prejemnike. Poudarjamo, da socialni dialog ostaja bistven del našega socialnega tržnega gospodarstva znotraj pametnega pravnega urejanja ob upoštevanju členov 9 in 152 PDEU.

Ta program bi moral biti celovit in neposredno vezan na evropski semester. Povezovati bi moral skupno analizo in opredelitev strategij, ki upoštevajo socialno in gospodarsko razsežnost držav članic, pri čemer je treba poudariti potrebo po uskladitvi teh meril.

Zavedamo se, da mora vključitev zaposlitvenih kazalnikov v postopku v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji bolje odražati razvoj na področju zaposlovanja in socialnih zadev v okviru evropskega semestra. Podpiramo idejo, da jim je treba dati enako težo kot drugim glavnim kazalnikom, da bi na tej podlagi lahko sprožili poglobljene analize, in sicer da bi, kjer je potrebno, izboljšali rezultate politik zaposlovanja in socialnih politik z ustreznimi strukturnimi reformami.

3.1 Socialna zaščita delavcev

Skupina ELS podpira odgovorne in učinkovite politike socialne zaščite na podlagi pravic in obveznosti. Države članice bi morale zagotoviti tudi socialno zaščito delavcev pri pokojninah, tako da bi nudile javne pokojnine, ki omogočajo dostojen življenjski standard, in ščitile pred revščino v starosti, pa tudi da bi kot dodatno kritje spodbujale dopolnilne pokojninske sheme, povezane s pogodbami o zaposlitvi. V skladu z načelom subsidiarnosti bi morale v celoti ostati odgovorne za organizacijo pokojninskih sistemov ter odločanje o vlogi vsakega od „stebrov“ pokojninskega sistema v posameznih državah članicah. Kljub temu pa je treba vzpostaviti evropski sistem za sledenje pokojnin.

Zaradi daljše pričakovane življenjske dobe v vseh državah članicah EU, ki se vsakih 10 let v povprečju poveča za 2,5 leta, in glede na demografske spremembe v Evropi pozivamo države članice, naj nujno začnejo izvajati potrebne strukturne spremembe, tudi v pokojninskih sistemih, da bi zagotovile vzdržno socialno varnost za vse in solidarnost med generacijami.

Zavzemamo se, da bi dolgoročne pogodbe postale standardna oblika pogodb, kar je mogoče spodbuditi z ustreznimi ukrepi. Zaposlitev za krajši delovni čas, začasno delo, sezonsko delo in druge oblike pogodb so prav tako potrebni, da bi lahko omogočili različne pogodbene dogovore za podjetja in delavce. Kljub temu pa pozivamo k sprejetju ukrepov, s katerimi bi zagotovili, da bi vsakršna pogodba, ponujena delavcu, ustrezala njegovim zavezam in dolžnostim in ne bila predmet zlorab ali špekulacij. Menimo, da so raznolikost, prožnost in varnost zelo pomembne tako za delavce kot delodajalce.

Podpiramo ukrepe za boj proti delu na črno v vseh oblikah in proti prekarni zaposlitvi. Za nas prekarna zaposlitev pomeni zaposlitev, ki ne spoštuje evropskih in nacionalnih standardov, zlasti kar zadeva zdravje in varnost pri delu, in/ali ne zagotavlja dovolj sredstev za dostojno življenje in ustrezno socialno zaščito.

Pozivamo k sprejetju poenostavljenih in učinkovitejših pravil o zdravju in varnosti pri delu ter za povečanje zmogljivosti MSP in mikropodjetij, da vzpostavijo učinkovite in uspešne ukrepe za preprečevanje tveganj v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo, ob spoštovanju pravic delavcev. Vztrajamo, da se delavcem na delovnih mestih nove generacije zagotovita ustrezno varovanje zdravja in varnost, prilagojena novim okoliščinam, kot so stres, izgorelost ali kostno-mišične bolezni. Prav tako želimo izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija delovnih mest, da ustvarimo varne in prožne rešitve, povezane z delovnim časom, za boljše ravnovesje med poklicnim in družinskim življenjem.

3.2 Enake možnosti

Odločeni smo izboljšati vključenost na evropskem trgu dela, zato podpiramo ukrepe za zapolnitev vrzeli v evropski zakonodaji zoper diskriminacijo na področju zaposlovanja, zlasti za invalide. Poleg tega podpiramo takojšnje izvajanje Direktive Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.

Skupina ELS se odločno zavzema za popolno enakost spolov pri plačah in pokojninah, pa tudi pri poklicnem napredovanju v vsaki državi članici. Pozivamo k sprejetju ciljno usmerjenih ukrepov za povečanje stopnje zaposlenosti žensk, da bi odpravili trajno 11,5 % vrzel v stopnji zaposlenosti po spolu in v celoti izkoristili potencial spretnosti, znanj in kompetenc žensk na trgu dela.

3.3 Mobilnost delavcev

Mobilnost je vir konkurenčnosti enotnega trga. Pri osnovnem in temeljnem načelu EU, kot je svoboda gibanja, ne smemo narediti koraka nazaj, zato zagovarjamo prosti pretok delavcev in mobilnost, ki sta uokvirjena v jasna pravila EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Ob tem pa ne smemo dovoliti zlorab, goljufij ali pomanjkljivega izvajanja obstoječe zakonodaje EU.

Države članice pozivamo, naj v Evropski uniji zagotovijo enake konkurenčne pogoje. V zvezi s tem pozivamo k pripravi akcijskega načrta, da bi odpravili pomanjkljivosti, ugotovljene v obstoječih predpisih, preprečili socialni damping v okviru nezakonitih socialnih praks in izvajali učinkovit nadzor. Države članice pozivamo, naj vzpostavijo storitev „vse na enem mestu“ in enotna nacionalna spletna mesta za obveščanje, svetovanje in pomoč čezmejnim delavcem o davčnih in socialnih posledicah dela v drugi državi članici.

Zlorabe in goljufije je mogoče reševati le, če EU in nacionalni zakonodajalec na podlagi medsebojnega sodelovanja zagotovita učinkovit, izvršljiv in prilagojen pravni okvir, medtem ko morajo države članice izboljšati nadzor in zagotoviti, da je ta sorazmeren, upravičen in nediskriminatoren. Upravičen in zakonit boj proti goljufijam pa ne sme postati izgovor za spodbijanje določb Pogodb, vključno z načelom prostega pretoka oseb in storitev, po katerih je treba državljane druge države članice EU obravnavati enako kot državljane države članice gostiteljice.

Pozdravljamo načrte Komisije, da opredeli in odpravi pomanjkljivosti pri koordinaciji minimalnih pravic iz naslova socialne varnosti po vsej Evropi, in sicer s prilagoditvijo Uredbe št. 883/2004 in Izvedbene uredbe št. 987/2009 o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Preprečiti moramo, da bi se prilagoditev zakonodaje na področju koordinacije sistemov socialne varnosti izkoristila za nelojalno konkurenco.

Zavedamo se, da so pri izvajanju direktive o napotitvi delavcev še vedno težave. V ta namen in da bi preprečili zlorabe, pozivamo, naj države članice začnejo pravočasno izvajati direktivo o napotitvi delavcev, nato pa naj se opravi analiza učinka njenega izvajanja. Komisija je napovedala objavo svežnja na področju mobilnosti delavcev, med drugim tudi ciljno usmerjen pregled direktive o napotitvi delavcev. Če se ta postopek začne, vztrajamo, da se dotakne le nujnih nerešenih elementov, da bi zagotovili pravično obravnavanje delavcev ter enake konkurenčne pogoje za podjetja. Spremenjena direktiva mora še naprej omogočati svobodno opravljanje storitev. Vsi predlagani ukrepi morajo biti jasni, sorazmerni, nediskriminatorni in utemeljeni ter upoštevati različne mehanizme določanja plač v državah članicah. V zvezi s strožjim nadzorom zaradi preprečevanja zlorab in boja proti njim se zavzemamo za boljše čezmejno sodelovanje med pristojnimi inšpekcijskimi službami ter za elektronsko izmenjavo informacij in podatkov.