Dovoliti umetni inteligenci, da sleče ženske, je nova oblika nasilja na podlagi spola

Za uničenje ženskega dostojanstva na spletu je potrebnih nekaj sekund. Ne zato, ker se je odločila deliti nekaj intimnega. Ne zato, ker je zaupala napačni osebi. Ampak zato, ker se je nekdo odločil, da bo v orodje umetne inteligence vnesel poziv. Običajna fotografija. Popolnoma oblečena. Vzeta iz družabnih omrežij. Algoritem jo v nekaj sekundah odstrani, seksualizira in razdeli na stotine ljudem.

Privolitve ni. Brez opozorila. Ko se razširi, ga ni mogoče umakniti. Vem, ker sem to doživela, tako kot milijoni drugih žensk. V samo devetih dneh je klepetalni robot Grok ustvaril in objavil 4,4 milijona slik, od katerih je bila skoraj vsaka druga seksualizirana podoba ženske, kar kaže na razširjenost te kršitve.

Neka ženska je nedavno povedala, da se je počutila "razčlovečeno in zreducirano na spolni stereotip", potem ko ji je Grok digitalno odstranil oblačila. Dejala je: "Videti je bila kot jaz, počutila se je kot jaz in počutila se je tako nasilno, kot če bi nekdo dejansko objavil mojo golo sliko." Tudi če je slika ponarejena, je kršitev resnična.

Žrtev je lahko vsakdo. Ženske, ki spregovorijo in zasedajo odgovorne položaje, kot so županje, direktorice in vodje nevladnih organizacij. Ženske, ki so vidne in izražajo svoje mnenje. Vse ženske so lahko tarča, saj tehnologija ni ustvarila sovraštva; naučila se ga je le avtomatizirati.

To ni le stranski učinek nove tehnologije. Gre za spolno izkoriščanje, izsiljevanje in nasilje nad ženskami. Nekateri temu pravijo digitalno posilstvo, in če vam je ob tej besedi neprijetno, je to bistvo. Človeško dostojanstvo je mogoče uničiti, ne da bi se kdo dotaknil telesa.

Škoda se ne konča s sliko. Ženske postanejo tihe in se umaknejo, oklevajo pred objavo, govorom ali kandidaturo. Mlada dekleta se že zgodaj naučijo, da jih lahko videnje privede do kazni. Ko strah izrinja ženske iz javnih prostorov, se naša družba ne le upogiba, ampak tudi razpoka. Na tisoče žensk letno zaradi nadlegovanja zapusti družbene platforme ali se odpove vodstvenim vlogam. To ne utiša le posameznih glasov, temveč našo skupnost prikrajša tudi za različne poglede in potencialne voditelje.

Ne, za to ni kriva umetna inteligenca. Ta izgovor je enostaven, vendar ne drži. Algoritmi ne delujejo sami. Platforme s tem služijo denar. Družba Grok naj bi v tretjem četrtletju leta 2025 zaslužila 88 milijonov dolarjev, letos pa bi lahko z naročninami in novimi modeli zaslužila skoraj 300 milijonov dolarjev, kar še naprej napaja ta krog zlorab. Zlorabe se širijo, ker so zaščitni ukrepi šibki, odzivi počasni, odgovornost pa se vedno znova prenaša na druge. Evropa ima digitalna pravila, a če se ne izvajajo, so le za nameček. Sistemom smo dovolili, da se premikajo hitreje kot pravica, ženske pa morajo za to plačati ceno.

Celo v pravilih podjetja xAI je zapisano, da ljudi ni mogoče prikazovati "na pornografski način" brez privolitve. Kljub temu te slike krožijo že več mesecev. Strokovnjaki so opozorili, da bi platforme to zlorabo ustavile, če bi želele. Težava ni v tem, da ni pravil. Težava je v tem, da se ne izvajajo pravilno.

Evropa ni nemočna, razen če se tako odloči. Imamo zakon o digitalnih storitvah, zakon o umetni inteligenci in druge zakone, kot je nedavna direktiva o boju proti nasilju nad ženskami. Vemo, da se deepfakes hitro širijo. Vemo, da je spolno izkoriščanje na spletu vse pogostejše in da so še posebej ogroženi otroci. Platforme niso le opazovalci, temveč oblikujejo prostor in imajo od njega dobiček. Ko se pojavi nezakonita vsebina, takojšnje ukrepanje ni neobvezno - to je naša dolžnost.

Ustvarjanje ali deljenje intimnih podob brez privolitve, vključno s seksualnimi deepfakes, ki jih ustvarja umetna inteligenca, je že nezakonito. Pravo vprašanje ni, ali zakon obstaja, ampak ali ga uporabljamo.

Prepogosto se ukrepanje zgodi šele po javnem ogorčenju. Vsebina se umakne, ko je škoda že storjena. Toda odstranitev slike ne izbriše ponižanja, ne povrne varnosti ali odpravi strahu. Preprečevanje mora potekati pred nastankom škode in ne po njej, ko je že prepozno.

Mednarodni dan žensk (8. marec) nas sili, da se soočimo s to resničnostjo. Če se pravice žensk končajo na digitalni meji, je enakost le pogojna. Če se je o soglasju mogoče pogajati prek spleta, potem se je mogoče pogajati tudi o dostojanstvu. Pravice žensk ne izginejo samo zato, ker nasilneži uporabljajo novo tehnologijo.

Imamo možnost izbire. Lahko zahtevamo, da se nezakonito gradivo deepfake takoj odstrani in da se platforme soočijo z dejanskimi posledicami, ali pa priznamo, da digitalna prihodnost še vedno obravnava ženska telesa kot stransko škodo. Ali bo Evropa vodilna na področju človekovega dostojanstva ali pa bo tiho sprejela sistem, ki se hrani s poniževanjem.

Takšne prihodnosti ne moremo sprejeti.

Ostanek nevtralnosti ni več mogoč. Ko se z ukrepanjem odlaša, zmagujejo zlorabljavci. Ko platforme oklevajo, se škoda povečuje. Ko pogledamo stran, nasilje postane normalno. Na ta mednarodni dan žensk mora Evropa izbrati pogum pred udobjem. Ukrepajmo zdaj!