Stališče Skupine EPP o boju proti inflaciji ter obvladovanju naraščanja stroškov energije in življenjskih stroškov: zagotavljanje solidarnostne zime

Ruska agresivna vojna povzroča ogromno trpljenja prebivalcem Ukrajine in je neposreden napad na evropske vrednote. Pomembno vpliva na gospodarstvo EU, zlasti z dramatičnim dvigom cen energije in hrane. Stopnja inflacije v euroobmočju je avgusta 2022 postopoma dosegla 9,1 %, skoraj polovica držav članic pa se spopada z dvomestno stopnjo inflacije, pri čemer nekatere dosegajo celo 25-odstotno inflacijo. Poleg tega se je zaradi posrednega vpliva visokih cen energentov zvišala večina kazalnikov osnovne inflacije, inflacijske pritiske pa dodatno spodbuja devalvacija tečaja eura. Vse to še povečuje izzive, s katerimi se naša gospodarstva že soočajo zaradi pandemije COVID-19. Podjetja morajo ponovno premisliti o svojih strategijah zaradi povečanih proizvodnih stroškov zaradi višjih stroškov surovin, omejenih dobavnih verig in cen prevoza/energije v povezavi s spreminjajočim se vedenjem potrošnikov in zavezanostjo našim podnebnim ciljem. Državljani se borijo za preživetje, poleg gospodinjstev z nizkimi dohodki pa je vse bolj prizadet tudi srednji razred. Moramo biti iskreni: zima, ki je pred nami, ne bo lahka. Ukrajina potrebuje, da smo v teh težkih časih enotni. Da bi ostali enotni, pa moramo zagotoviti tudi solidarnost s tistimi, ki so jih gospodarske posledice te vojne najbolj prizadele. Več Evrope mora biti del celovite rešitve, ki bo obravnavala naše neizbežne izzive.

1. Za boj proti naraščajočim stroškom so potrebni ciljno usmerjeni ukrepi

Zaradi naraščajočih življenjskih stroškov se milijoni Evropejcev že zdaj soočajo s težkimi odločitvami, zima pa bo to le še poslabšala. Zaradi pomanjkanja ponudbe in postopne upočasnitve povpraševanja morajo vladni ukrepi po vsej Evropi vzpostaviti občutljivo ravnovesje med tem, da dosežejo tiste, ki jih najbolj potrebujejo, ne da bi po nepotrebnem še dodatno spodbudili inflacijo. Glede na to ima EU usklajevalno vlogo pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo, stabilizaciji ravni cen ter pomoči podjetjem pri preživetju in rasti. Ključno vprašanje je, kako lahko EU najbolje omogoči, olajša in podpre takšne ciljno usmerjene podporne ukrepe, ki organizirajo solidarnost v državah članicah in med njimi.
Obstoječi okviri omogočajo državam članicam, da uporabljajo nižje stopnje za nekatera pogonska goriva. Možnost uporabe 0-odstotnih stopenj DDV za nekatere proizvode je treba oceniti glede na ohranjanje stabilnega vira prihodkov. Večina držav članic je v zadnjih mesecih uporabila nekaj obstoječe prožnosti, ki jo zagotavlja zakonodaja EU, vendar je mogoče storiti še več. Potrebni so skupni in usklajeni ukrepi EU.

• Skupina EPP poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi vsem državam članicam omogoč ila uvedbo dodatnih začasnih oprostitev ali znižanj trošarin in davkov na energijo, da bi zmanjšala breme za gospodinjstva in podjetja.
• Skupina EPP poziva države članice, naj razmislijo o oprostitvi osnovnih živil (kot so nepredelano sadje in zelenjava ter mlečni izdelki) plačila DDV v celotni EU, dokler traja kriza; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo učinkovito spremljanje in izvrševanje s strani organov za nadzor trga in konkurence, da se zagotovi, da se znižanje prenese na državljane.
• Komisija bi morala zagotoviti, da se vse zahteve držav članic za začasne oprostitve ali znižanja obravnavajo hitro in dosledno. Vse olajšave morajo dejansko doseči gospodinjstva in podjetja.
• Za boljše usklajevanje politik držav članic Skupina EPP poziva k ustanovitvi foruma za hitro odzivanje: vzpostavitev mesečnega srečanja ministrskega sveta EU za "življenjske stroške" , na katerem bi sodelovali ministri z vseh ustreznih področij politike , ki bi poročali Evropskemu parlamentu. To bi omogočilo opredelitev najboljših praks in ublažilo morebitne čezmejne učinke različnih nacionalnih politik.
• Skupina EPP podpira predlog Komisije za uvedbo začasne nujne zgornje meje za tržne prihodke iz prodaje električne energije na evropski ravni. Cilj načrta je omejitev prihodkov proizvajalcev električne energije, ki ne uporabljajo plina in črnega premoga, ter dodatna razumna dajatev na presežne obdavčljive dobičke podjetij na fosilna goriva, ta začasna solidarnost pa naj bi prispevala k zmanjšanju stroškov energije za gospodinjstva in podjetja. Skupina EPP kritizira dejstvo, da je ta predlog v obliki uredbe Sveta (člen 122 PDEU), kar izključuje zakonodajno vlogo Evropskega parlamenta. Časovna stiska ni izgovor za izogibanje demokraciji!
• Od Komisije pričakuje, da bo zagotovila natančno in temeljito preiskavo ukrepov, ki so jih države članice sprejele na podlagi predlogov Komisije, da se zagotovi skladnost s cilji zmanjšanja bremen za končne odjemalce električne energije; Skupina EPP poudarja pomen tržnih posegov, kot so začasne omejitve cen, ki ne motijo delovanja notranjega trga Evropske unije, ne uničujejo spodbud za varčevanje z energijo in ne ovirajo naložb v obnovljive vire energije in infrastrukturne projekte.
• Podpiramo zamisel o posredovanju v sistemu za trgovanje z emisijami, ki bo ustvarilo potreben denar in hkrati ublažilo ceno v sistemu za trgovanje z emisijami. To ni nezaželen stranski učinek, temveč nekaj, kar v teh kriznih časih nujno potrebujemo. Želimo prispevati k znižanju cene električne energije in stroškov energije za industrijo. Hkrati se močno zavzemamo za stališče Evropskega parlamenta o podnebnem cilju do leta 2030. Fiskalna politika držav članic mora imeti v sedanjih inflacijskih razmerah pomembno vlogo: fiskalna prizadevanja morajo biti usmerjena v gospodinjstva z najnižjimi dohodki in podjetja, ki so najbolj izpostavljena gospodarskim pretresom. Poleg tega morajo biti začasne narave, da ne bi pospešili strukturnega primanjkljaja in se izognili izkrivljanju cenovnih signalov.
• Skupina EPP ugotavlja, da je več držav članic, kjer je to dopuščal fiskalni prostor, izvedlo zvišanje minimalne plače v skladu z nacionalnimi praksami in zlasti s kolektivnimi pogajanji , da bi ciljno zmanjšale vpliv dvojne krize na delavce in gospodinjstva ter pomagale odpraviti pomanjkanje delovne sile v nekaterih sektorjih, ne da bi pri tem povzročile spiralo plač in cen.
• Skupina EPP poziva k organizaciji nadaljevanja socialnega vrha v Portu, na katerem bi razpravljali o socialnih in gospodarskih izzivih teh izrednih razmer ter sprejeli nadaljnje ukrepe za zaščito vse večjega števila ljudi v Evropi pred vse večjim tveganjem revščine. Skupina EPP poziva k večjim in usklajenim davčnim spodbudam za raziskave in razvoj, da bi dosegli tehnološko vodstvo in - hkrati - našli rešitve za varčevanje z energijo, izboljšali oskrbo z energijo in uvedbo infrastrukture za obnovljive vire energije.

2. Denarna politika

Glede na neodvisnost Evropske centralne banke je glavni cilj denarne politike ohranjanje stabilnosti cen, ki je s tem močno orodje za boj proti inflaciji. Evropska centralna banka ima tradicionalno dobre rezultate pri ohranjanju inflacije na vajetih. Strinjamo se z ugotovitvijo, da imajo višje obrestne mere obojestranski učinek na zniževanje inflacijskih pričakovanj in hkratno povečevanje stroškov zadolževanja. Enako strategijo bi morale upoštevati tudi centralne banke držav članic zunaj euroobmočja.

• Skupina EPP poziva ECB, naj ohrani odločenost za dvig obrestnih mer, dokler bodo napovedi ECB ostale nespremenjene, pri čemer naj upošteva oceno sorazmernosti. Seznanjeni smo z uvedbo instrumenta za zaščito pri prenosu (Transmission Protection Instrument - TPI).
• ECB mora razviti verodostojno komunikacijsko strategijo, podprto s hitrimi in oprijemljivimi ukrepi, da bi evropske državljane prepričala, da ECB v boju proti inflaciji misli resno.
• Medtem ko se osredotoča na stabilnost cen, mora ECB spremljati zunanjo vrednost enotne valute in njeno interakcijo z drugimi razvitimi gospodarstvi, da bi se izognila še večji "uvoženi inflaciji". V tem kontekstu je zdrs evra v primerjavi z dolarjem še posebej zaskrbljujoč, saj se z izvedenimi finančnimi instrumenti na energente trguje v dolarjih in so za evropske veleprodajne kupce vse dražji. Nedavni padec menjalnega tečaja evra proti dolarju je tako postal pomemben dejavnik, ki prispeva k inflaciji cen energentov. Da bi preprečila nadaljnje poslabšanje zunanje vrednosti eura, mora ECB delovati v skladu z drugimi velikimi centralnimi bankami, zlasti z ameriško centralno banko Federal Reserve.

3. Ponovni razmislek o oskrbi z energijo v Evropi

Cenovno dostopna, trajnostna in varna oskrba z energijo je ključna za prihodnost Evrope. Da bi to dosegli, potrebujemo več evropske energetske politike. Dosledneje si je treba prizadevati za reformo notranjega energetskega trga EU; izogniti se je treba prevelikim odvisnostim in ključna infrastruktura mora ostati v evropskih rokah. Da bi ohranili dostopnost energije in dosegli podnebno nevtralnost, je treba preučiti vse možnosti. To pomeni predvsem širitev obnovljivih virov energije, ki bo srednjeročno znižala cene energije. Kratkoročno pa so potrebne velike naložbe v potrebno infrastrukturo in prehodne energije, da bi se izognili motnjam v oskrbi z energijo.

• Pospešiti je treba naložbe v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in energetsko infrastrukturo, zlasti čezmejne projekte, da bi se izognili prihodnjim energetskim šokom v gospodarstvu EU, tudi z naložbami iz načrta EU za oživitev gospodarstva in programa RePowerEU.
• Skupina EPP poziva Komisijo, naj predstavi konkreten zakonodajni predlog za hitre postopke za ključno čezmejno energetsko infrastrukturo - prednost je treba dati predvsem povezovalnim daljnovodom, ki omogočajo alternativno oskrbo z energijo. Z nadgradnjo infrastrukture za energijo in skladiščenje ter čezmejnih povezav lahko Evropa postane bolj samozadostna ter zagotovi boljše delovanje energetskega trga in zanesljivo oskrbo z energijo. Evropa ne bo nikoli več odvisna od ruske energije.
• Skupina EPP poziva k oblikovanju popolnoma integriranega notranjega energetskega trga z več povezovalnimi daljnovodi, kot kaže primer daljnovoda, ki povezuje Iberski polotok s Francijo, in boljšimi trgovalnimi platformami, ki bodo zmanjšale pritisk na cene tako za podjetja kot za potrošnike. Skupina EPP meni, da je delujoč enotni energetski trg boljše orodje za dolgoročno zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo kot ad hoc odločitve v izrednih razmerah.
• Komisija in države članice bi morale nemudoma vzpostaviti potreben solidarnostni in kompenzacijski mehanizem ter hitro izvesti nove obveznosti skladiščenja.
• Pozivamo k uporabi prostovoljnih skupnih nakupov energentov, da bi v pogajanjih znižali cene in zagotovili varnost oskrbe za vse države članice.
• Za boj proti visokim cenam energije bi morala Komisija nujno predlagati pregled mehanizma EU za oblikovanje cen energije. Ta pregled bi moral izboljšati delovanje in odpornost veleprodajnega trga z električno energijo v EU ter koristiti potrošnikom in podjetjem, zlasti tistim najbolj ranljivim. Izogibati se je treba ukrepom, ki niso bili sprejeti na ravni EU in ki preprečujejo delovanje notranjega trga EU in prosto konkurenco.
• Za pospešitev prehoda je treba zlasti ublažiti ceno električne energije. Električno energijo potrebujemo za razogljičenje industrije, stavb in prometa ter za manjšo odvisnost od Rusije.
• Države članice bi morale storiti vse, kar je potrebno, da ohranijo ali povečajo domačo proizvodnjo energije. Odložitev jedrske energije in postopno opuščanje premoga nista tabu in ju morajo države članice preučiti, da bi zagotovile zanesljivo oskrbo in znižale cene energije. Odložitev postopnega opuščanja fosilnih goriv mora biti začasna, dokler traja sedanja kriza, in jo mora spremljati konkreten časovni načrt. Obstoječo infrastrukturo je treba nadgraditi, da se ustvari ustrezna vodikova hrbtenica. Pospešiti je treba razvoj vodikovega sistema z odpravo birokracije in omogočiti vsem obratom za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, da proizvajajo vodik iz obnovljivih virov. Uporaba nizkoogljičnih energetskih tehnologij lahko pomaga ublažiti vpliv energetskih sektorjev na podnebne spremembe, hkrati pa zagotavlja odporno, močno in raznoliko oskrbo z energijo.
• Potrebujemo nov pristop k diverzifikaciji oskrbe z energijo, ki bi moral voditi k energetski diplomaciji EU s partnerskimi državami in mednarodnimi forumi, da bi preprečili nedelovanje trga - in povečali energetsko varnost za vse. Skupina EPP poziva k strategiji za uvoz vodika, da bi povečali in diverzificirali uvoz vodika iz tretjih držav.
• Skupina EPP poziva k vzpostavitvi evropskega popisa energetskih virov, v katerem bodo zbrane informacije držav članic o njihovih razpoložljivih in potencialnih energetskih virih za boljše usklajevanje, pospešitev potrebnih postopkov in optimizacijo energetskega omrežja. Na tej podlagi bi lahko države članice razvile svoja "najboljša" območja v skladu z načrtom RePowerEU.

4. Diverzifikacija dobavnih in vrednostnih verig

Energetski in digitalni prehod znatno povečujeta povpraševanje po nekaterih vrstah surovin, hkrati pa sta kriza COVID-19 in ruska vojna povzročila motnje v dobavnih in vrednostnih verigah, ki povzročajo pomanjkanje dobave in naraščajoče proizvodne stroške. V sodelovanju z mednarodnimi partnerji moramo zagotoviti diverzifikacijo oskrbe, spodbuditi nove sporazume o prosti trgovini, vlagati v naše trgovinske odnose z novimi energetskimi zavezništvi (tudi na področju surovin in naprednih tehnologij), izkoristiti evropsko tržno moč s skupnimi javnimi naročili in hitro ratificirati ključne trgovinske sporazume.

• Za okrepitev mednarodne razsežnosti skupina EPP poziva k oživitvi, proaktivni in ciljno usmerjeni trgovinski politiki, vključno s krepitvijo trgovinskih odnosov z državami Evropskega združenja za prosto trgovino, vključno z vprašanjem dostopa do (ključnih) surovin. Želimo preporod sodelovanja z demokratičnimi partnerji po vsem svetu: zdaj je čas, da okrepimo odnose z zanesljivimi in podobno mislečimi partnerji, da bi hitro sklenili sporazume o prosti trgovini, o katerih potekajo pogajanja.
• Hkrati mora EU skrajšati dobavne verige in prenesti bistvene proizvodne postopke, da bi povečala odpornost in okrepila svojo strateško avtonomijo. Z razvojem evropskega trga sekundarnih surovin se bo povečala tudi razpoložljivost dragocenih surovin za evropsko industrijo, zmanjšal se bo vpliv njihovega upravljanja na okolje in povečala krožnost našega gospodarstva. Skupina EPP poziva k močni strategiji za surovine in kritične surovine (CRM). Potrebujemo poglobljeno analizo povpraševanja in ponudbe ter sprejetje ukrepov za ublažitev ozkih grl pri oskrbi - in povečanje financiranja, vključno z orodji tveganega financiranja. Pozivamo k opredelitvi projektov strateškega pomena in oblikovanju pomembnega projekta skupnega evropskega interesa (IPCEI). Po zgledu energetskega sektorja bi morali biti ti projekti deležni hitrih postopkov pridobivanja dovoljenj. Nadalje je treba preučiti možnosti trajnostnega rudarjenja in pridobivanja virov v državah članicah. Zelo pozdravljamo prizadevanja Komisije za sklenitev novih partnerstev za pridobivanje ključnih surovin z afriškimi državami.skupina EPP poziva države članice, naj ne prepovedujejo raziskovanja ali trajnostnih rudarskih dejavnosti na svojem ozemlju.
• Skupina EPP poziva k preučitvi možnosti oblikovanja vseevropske dobavne verige, da bi povečali avtonomijo v kritičnih sektorjih (kot je proizvodnja polprevodnikov). Nearshoring v državah srednje in vzhodne Evrope bi lahko pomagal omejiti motnje v prihodnosti in privedel do večje raznovrstnosti dobavnih verig.

5. Stroški poslovanja

Visoke cene energije, motnje v dobavnih verigah, prehod na podnebno nevtralnost in tudi nova zakonodaja v pripravi - naša podjetja nosijo breme vseh teh dogodkov. Njihov skupni učinek lahko ogrozi naša podjetja in delovna mesta, ki jih zagotavljajo. To lahko pomeni tudi, da običajno poslovanje ni več trajnostno.

• Skupina EPP poziva k takojšnji razbremenitvi podjetij z uvedbo regulativnega moratorija in odložitvi tistih aktov, ki bi po nepotrebnem povečali stroške že tako obremenjenih podjetij (kot je REACH).
• Skupina EPP poziva Komisijo, naj pripravi analizo kumulativnega učinka višjih cen energije in surovin, nove zakonodaje in vpliva vojne po posameznih sektorjih . Želimo, da se pripravi celovita medsektorska ocena učinka revizij obstoječe zakonodaje in nove zakonodaje o energiji.
• Skupina EPP poziva države članice, naj dodatne davčne prihodke, ki temeljijo na višjih cenah energije, uporabijo neposredno za razbremenitev državljanov ter malih in srednjih podjetij.
• Skupina EPP podpira deregulacijo namestitve obnovljivih virov energije, zlasti za gospodinjstva. Zmanjšanje birokracije je pomembno za povečanje proizvodnje energije v zasebnem sektorju, poleg tega pa bi spodbudilo gospodinjstva k učinkoviti rabi energije. Pozivamo države članice, naj zmanjšajo regulativno breme za namestitev in uporabo obnovljivih virov energije, zlasti z odpravo upravnih ovir in poenostavitvijo izdajanja dovoljenj, ter pozivamo Komisijo, naj objavi primere najboljše prakse nebirokratskih rešitev za namestitev in delovanje obnovljivih virov energije kot merila v "Smernicah za hitro in nebirokratsko širitev obnovljivih virov energije" in organizira izmenjavo izkušenj med državami članicami. Potrebujemo nov pristop k boljši pravni ureditvi, da bi lahko izvajali politike z najnižjimi možnimi stroški za družbo. Komisija mora končno poskrbeti za proaktivno izvajanje načela " ena v ena", ki ga je treba vključiti v pripravljalno fazo vsakega zakonodajnega akta.
• Naše politike in regulativni predpisi morajo prednostno pomagati malim in srednje velikim podjetjem z zmanjšanjem birokracije. To bi bilo treba doseči s celovito pobudo Komisije za zmanjšanje birokracije po COVID-19. V ta namen moramo povečati naložbe v digitalizacijo javne uprave, tudi prek stebra digitalizacije instrumenta za odpornost in oživitev gospodarstva. Zlasti je treba izboljšati dostop do financiranja za MSP, ki se soočajo s težavami zaradi naraščajočih stroškov energije.
• V času krize je naloga Komisije, da zagotovi delovanje enotnega trga in zagotovi prost pretok delavcev, blaga in storitev, zlasti v čezmejnih regijah. COVID-19 in ruska vojna sta dokazala, da mora biti Evropa bolje pripravljena na krizne trenutke in delovati enotno. Zato Skupina EPP močno pozdravlja predlog Evropske komisije za instrument za izredne razmere na enotnem trgu.
• Skupina EPP poziva, naj enotni trg v celoti izkoristi svoj potencial v korist evropskih potrošnikov ter poveča produktivnost in konkurenčnost z odpravo obstoječih ovir, kot so posebne tehnične zahteve na nacionalni ravni in nepravilno izvajanje direktiv EU - ter izboljša mehanizem za reševanje težav "SOLVIT" in s tem prispeva k znižanju splošne ravni cen.
• Skupina EPP poziva države članice, naj izboljšajo udeležbo na trgu dela z odpravo ovir, tudi na področjih, kot so obdavčenje, socialna politika in priznavanje kvalifikacij.
• Države članice se spodbuja, naj reformirajo svoje izobraževalne sisteme, da bodo bolj ustrezali dejanskim potrebam trga dela. Sistemi poklicnega izobraževanja imajo dobre rezultate pri poučevanju ustreznih znanj in spretnosti. Bistvenega pomena je lažji dostop do hitrega preusposabljanja in izpopolnjevanja.
• Sedanja kriza kaže, kako pomembna je samozadostnost pri preskrbi s hrano. Skupina EPP je prepričana, da moramo storiti vse, kar je v naši moči, da izboljšamo samooskrbo s hrano, vključno z vložki v kmetijstvo, kot so gnojila in krma. Hkrati se moramo izogibati nadaljnji evropski zakonodaji, ki ogroža - ali bi lahko ogrozila - našo samozadostnost.

6. Proračun in finančna podpora EU

• Skupina EPP poziva, naj se v celoti izkoristijo vsa sredstva, ki so na voljo v sedanjem večletnem finančnem okviru, in naj se ponovno uporabi celoten znesek razmejitev za obdobje 2014-2020, da se sredstva usmerijo v potrebne naložbe in pomagajo ublažiti pomanjkanje oskrbe.
• Skupina EPP zahteva nujno revizijo večletnega finančnega okvira, da se upoštevajo povečane potrebe po financiranju po poglobljeni analizi posledic vojne za obstoječe politike EU, pa tudi premik k novim političnim prednostnim nalogam in nastajajočim potrebam. Predlog za revizijo bi moral biti predložen čim prej, najpozneje pa v prvem četrtletju leta 2023. Proračun EU mora postati prožnejši, da bi se lahko odzval na krize, ki se pojavijo v sedemletnem obdobju finančnega načrtovanja, hkrati pa ohranil sredstva za obstoječe programe.
• Potrebna je resna razprava o prihodnjem financiranju proračuna EU, uvedba novih lastnih sredstev pa bi morala potekati, kot je določeno v pravno zavezujočem medinstitucionalnem sporazumu z dne 16. decembra 2020. Skupina EPP poziva Komisijo, naj do konca leta 2023 predstavi predloge za drugo košarico novih lastnih sredstev, države članice pa poziva k sodelovanju. Ti dodatni prihodki iz novih lastnih sredstev so potrebni za kritje vsaj povračila stroškov instrumenta za oživitev gospodarstva/stroškov, povezanih z NextGenerationEU, ter za zagotovitev dolgoročno vzdržnega financiranja proračuna EU.
• V okviru obstoječih programov financiranja EU bi bilo treba proračunska sredstva bolje izkoristiti za odpravo posledic inflacije za naše državljane in podjetja, zlasti MSP.
• Zvišanje ravni jamstva EU v programu InvestEU bi lahko spodbudilo naložbe v podporo evropskim MSP, tudi za namen kapitalske podpore, ter vzpostavitev posebnega okna za podjetja, ki so jih prizadele posledice vojne, in za projekte, povezane z energetsko neodvisnostjo, kar vključuje podporo energetskim in podnebnim ciljem v tem programu, ki se financirajo s svežimi sredstvi.
• Solidarnostno podporo državam članicam za reševanje naraščajočih stroškov energije je treba povezati s pogojevanjem, da si bodo prizadevale za odcepitev svoje oskrbe z energijo od Rusije.
• Države članice in Komisija bi morale še naprej kar najbolje uporabljati nabor orodij za državno pomoč, vključno z novim začasnim kriznim okvirom za državno pomoč, ki je časovno omejen odmik od obstoječega stanja.

7. Varčevanje z energijo

Zmanjšanje porabe energije je ključnega pomena v boju proti naraščajočim cenam plina in nafte. Ambiciozne politike in programi na ravni EU za energetsko učinkovita stanovanja in stavbe morajo temeljiti na smiselnih javno-zasebnih partnerstvih. Zato je treba zagotoviti večje spodbude in javne naložbe v zvezi z naknadnim opremljanjem ali prenovo, da bodo nepremičnine, tovarne in pisarne energetsko učinkovitejše.

• Skupina EPP je trdno prepričana, da bo energetska učinkovitost v vseh sektorjih kratkoročno ključnega pomena za ublažitev posledic pomanjkanja energije, dolgoročno pa tudi za zmanjšanje stroškov potrošnikov in industrije.
• Skupina EPP poziva države članice, da ob koordinaciji Komisije pripravijo smernice za varčevanje z energijo za podjetja, industrijo in gospodinjstva, da bi se lahko pripravili na prihajajočo zimo in izboljšali energetsko učinkovitost. Za gospodinjstva bi morale te smernice poleg nasvetov o rabi energije vključevati tudi proaktivne informacije o programih financiranja za prenovo stanovanj.
• Za zmanjšanje porabe plina je treba po vsej EU okrepiti uporabo strešnih sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk in majhnih vetrnih turbin. Poenostaviti ali odpraviti je treba vse upravne ovire, države članice pa bi morale dati na voljo znatne subvencijske sheme.
• EU bi morala v vseh jezikih pripraviti podrobne informacijske kampanje o praktičnih, učinkovitih in realističnih nasvetih za varčevanje v zvezi z življenjskimi stroški in stroški energije, vključno z informacijami o pravicah potrošnikov po vsej EU.

Pozivamo k večji podpori za prenove. Temeljite prenove, kot je izolacija stavb, povzročajo velike stroške, ki si jih večina gospodinjstev ne more privoščiti. Skupina EPP zato poziva k lažjemu dostopu do bančnih posojil. Spodbujamo okolju prijaznejše pobude, kot so boni za potnike, ki uporabljajo železnico ali javni prevoz, in davčne spodbude za spodbujanje recikliranja ter davčne olajšave in odbitki za prenovo materialov ter energetsko učinkovitost stavb in naprav. Države članice pozivamo, naj razmislijo o premijskih spodbudah za potrošnike, zlasti mikro in mala podjetja ter gospodinjstva, ki si prizadevajo za varčevanje z energijo, na primer z zmanjševanjem porabe plina in električne energije, zlasti v času konic.