Evropski solidarnostni pakt proti pandemiji koronavirusov

Vsi smo v istem čolnu, vsi smo krhki in dezorientirani ,

a hkrati pomembni in potrebni,

vsi smo poklicani, da skupaj veslamo

(Papež Frančišek, 27. 3. 2020)

Evropa je izjemno ogrožena in Evropejci trpijo. Vsi čutijo negotovost, ki jo je povzročil koronavirus, nevarnost za ogrožene ali žalost zaradi izgubljenih življenj. Evropa se lahko iz te krize izvleče le, če bo evropska družina solidarna in odgovorna. Evropejci smo skupaj preživljali težke čase. Tudi to bomo preživeli.

Kot odziv na izredne in resne razmere, ki jih je povzročil COVID-19, skupina EPP v Evropskem parlamentu predlaga PAKT SOLIDARNOSTI, ki ga sestavljajo takojšnji ukrepi za premagovanje virusa, pomoč prizadetim, zaščito naših družin, delavcev in najranljivejših, podporo našim podjetjem ter dolgoročni načrt za okrepitev evropskega odziva na takšne krize v prihodnosti.

Ta pakt se začne z mislijo drug na drugega. Zaupanjem drug drugemu. Skrbimo drug za drugega. Solidarnost je del našega evropskega DNK.

Skupina EPP se želi zahvaliti predvsem vsem tistim, ki so na prvi bojni črti z virusom: zdravnikom in medicinskim sestram, negovalcem in čistilcem, proizvajalcem hrane in lastnikom trgovin, prevoznikom in poštnim delavcem, pripadnikom policije in oboroženih sil ter njihovim družinam. Vendar pa moramo vsi odigrati svojo vlogo. Tako, da skrbimo drug za drugega. Tako, da ostanemo doma ali se držimo stran, da zaščitimo ranljive osebe. Te krize ne moremo premagati sami. Niti tako, da bi nacionalne pristojnosti postavili nasproti evropskim pristojnostim. Premagamo jo lahko le, če sodelujemo. Vsi smo zdaj pozvani, da veslamo skupaj.

Naš solidarnostni pakt temelji na petih konkretnih akcijskih stebrih. Predlagamo, da:

1. se osredotočimo na enoten odziv na zdravstveni izziv ZDAJ

Sistemi zdravstvenega varstva in bolnišnice so obremenjeni do skrajnih meja. EU bi morala biti pripravljena organizirati solidarnost med državami članicami, kadar koli je to mogoče. Želimo:

1. vzpostaviti enoto EU za usklajevanje zdravstvenega odziva, ki bo delovala kot informacijsko in koordinacijsko središče - tudi za skupno nabavo zdravil, opreme in zaščitne opreme - ter kot skupina za odzivanje v nujnih primerih, ki bo lahko državam članicam z nenadnim porastom okužb dostavila življenjsko pomembne zaloge, medicinsko opremo in tudi zdravstveno osebje;
2. Ta koordinacijska enota bi morala delovati tudi kot kontaktna točka z zbirko podatkov o razpoložljivih posteljah v enotah intenzivne terapije v realnem času in po potrebi usklajevati čezmejni prenos kritično bolnih pacientov v bolnišnice v drugih državah članicah, ki še imajo zmogljivosti za zdravljenje. Po potrebi bi morale vojaške sile zagotavljati logistično podporo ter pomagati regionalnim organom in reševalnim službam pri vzpostavljanju terenskih bolnišnic in po potrebi zagotavljati zmogljivosti za zračni prevoz (po možnosti z uporabo Evropskega poveljstva za zračni prevoz in obstoječih struktur Nata). Pozdravljamo smernice, ki jih je v zvezi s tem objavila Evropska komisija, in finančno podporo ter pozivamo vse države članice, naj sodelujejo po svojih najboljših močeh;
3. zavrniti vse nacionalne prepovedi izvoza zdravil in medicinske opreme v druge države članice EU; Evropska komisija bi morala preučiti vse načine, da prepreči, da bi nacionalni ukrepi spremenili pravilno delovanje enotnega trga, in uskladiti ponovno uporabo proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo teh izdelkov, zlasti dezinfekcijskega gela, ventilatorjev in zaščitne opreme, pa tudi združiti in uskladiti digitalne proizvodne zmogljivosti, kot je 3D tiskanje, ki lahko prispeva k proizvodnji potrebne opreme. EU in nacionalni organi morajo za omejeno obdobje sprostiti patente in pravice intelektualne lastnine, povezane z zasnovami medicinskih ventilatorjev in zdravil, ki jih primanjkuje. Odločno podpiramo podaljšanje prehodnega obdobja uredbe o medicinskih pripomočkih, da bi vsa prizadevanja usmerili v proizvodnjo materiala;
4. okrepitev medicinskih raziskav v EU, da se omogočijo hitri rezultati raziskav o cepivu in zdravljenju proti koronavirusu. Evropska agencija za zdravila bi morala pospešiti postopke za testiranje in odobritev zdravil ali cepiv, povezanih s COVID-19, medtem ko bi morala koordinacijska enota usklajevati razpoložljivost lokacij za proizvodnjo cepiv, da bi zagotovili, da bo, ko bodo na voljo, mogoče v kratkem času izdelati več sto milijonov cepiv in jih dati na voljo po pošteni ceni ob upoštevanju javnih naložb v te raziskave;
5. zagotovi, da bodo države članice namenile dovolj pozornosti posledicam krize za duševno zdravje, in organizira kampanjo za duševno zdravje po vsej EU, ki bo državljanom svetovala, kako v teh novih okoliščinah zaščititi duševno počutje, in jih obvestila, kje lahko poiščejo nasvet, če ga potrebujejo;
6. zagotovijo varnost in zaščito najranljivejših, zlasti invalidov, otrok, starejših in tistih, ki jim grozi nasilje v družini, vključno z zagotavljanjem nadomestnih zatočišč v času zaprtja;
7. pozivajo države članice, naj pri oblikovanju strategij za boj proti COVID-19 posebno pozornost namenijo prikrajšanim skupnostim, narodnim manjšinam, zlasti Romom;
8. poziva k aktiviranju evropske solidarnostne enote za podporo našim družbam, takoj ko bodo odpravljene omejitve gibanja, in k razširitvi mandata prostovoljcev EU za pomoč, da bodo lahko delovali na ozemlju EU;
9. naj izvede akcijo s podporo EU za testiranje in zagotavljanje zdravstvene podpore migrantom in beguncem na zunanjih mejah EU, zlasti v Grčiji;
10. EU mora pokazatisolidarnost s svojimi partnerji po svetu, zlasti z državami zahodnega Balkana in vzhodnega sosedstva ter afriško celino in Latinsko Ameriko, ter jih podpreti pri njihovih prizadevanjih v boju proti virusu. EU mora svojim partnerjem zagotoviti podporo, vključno z diplomatsko podporo, kot v primeru Tajvana, ki je uspešno ublažil posledice virusa. Zato menimo, da je treba vse zadevne strani, vključno s Tajvanom, vključiti v sestanke, mehanizme in dejavnosti Svetovne zdravstvene organizacije, zlasti v času svetovne krize na področju javnega zdravja.

2. Usklajeno ukrepajte ZDAJ ...

Ker ni učinkovitih zdravil ali cepiva, takojšnji boj proti širjenju virusa temelji na omejevanju socialnih stikov. V tem okviru želimo:

1. naevropski ravni uskladiti prekinitev letov, izdajo potovalnih nasvetov ter zaprtje notranjih in zunanjih meja. Nadzor na notranjih mejah, čeprav je potreben le kot nujni ukrep, mora ostati strogo časovno omejen, sorazmeren in uporabljen le za obdobje, ki ga pristojni zdravstveni organi štejejo za potrebno. Vedno moramo ohraniti schengensko območje;
2. vzpostaviti varne potovalne poti za državljane EU ali prebivalce, ki se iz tujine vračajo nazaj v EU, vključno z usklajenim pristopom k testiranju in karanteni ob vstopu. Skupno repatriacijo državljanov EU bi moral usklajevati mehanizem civilne zaščite EU, okrepiti pa bi bilo treba tudi ESZD;
3. zagotoviti prednostne poti na vseh notranjih mejah EU, da se zagotovi prost pretok pomoči, kot so zdravstveni delavci, sezonski delavci v kmetijstvu in medicinski pripomočki, kjer so potrebni, ter pretok osnovnih izdelkov, kot so hrana, kmetijski vložki in drugo blago na enotnem trgu, ter ohraniti odprte dobavne verige. Motnje v trgovini in pretoku blaga morajo biti čim manjše;
4. okoli najbolj prizadetih območij je treba usklajeno uvesti in odpraviti omejitve gibanja, da bi se izognili negativnim čezmejnim učinkom. Želimo, da Evropska komisija začne pripravljati učinkovito izhodno strategijo , ki jo bo mogoče izvajati, ko bomo imeli zagotovilo, da se je krivulja izravnala tako, da ne bo preobremenila našega zdravstvenega sistema. Ta izhodna strategija bi lahko vključevala obsežna testiranja, osebno zaščitno opremo za vse zdravstvene in sanitarne delavce ter socialno distanciranje na ustreznih področjih, pa tudi morebitno uporabo aplikacij. Evropsko komisijo tudi pozivamo, naj pripravi skupni protokol EU za testiranje, ki bi ga bilo treba izvajati skupaj, usklajeno in zaporedno, vključno s testiranjem na letališčih;
5. Evropska komisija bi morala okrepiti komunikacijo s širšo javnostjo in vsaj enkrat tedensko redno obveščati o skupnem evropskem odzivu na izbruh bolezni COVID-19. Te redne posodobitve bi bilo treba evropskim državljanom predstaviti na lahko dostopen in viden način prek kanalov, kot so javne radiotelevizije, in po možnosti hkrati;
6. posebno pozornost nameniti obmejnim regijam, da se obmejnim delavcem omogoči nadaljnje prehajanje meja, na primer s posebnim potrdilom ali vinjeto za prednostne strokovnjake, kot so zdravstveni delavci, pa tudi za druge sektorje in poklice, ter si na koncu prizadevati za usklajen sistem. Spodbuja države članice, naj uskladijo socialno in davčno zakonodajo, da bi se izognile zamenjavi sistemov socialne varnosti in davčnih sistemov za čezmejne delavce zaradi izrednih ukrepov, kot je delo na domu, ter naj uskladijo svoje politike dohodkovne podpore, da bi zagotovile vključitev vseh čezmejnih delavcev ter MSP in samozaposlenih oseb, ki delujejo čezmejno;
7. podprejo načrte za vzpostavitev podatkovne platforme EU za raziskave ter podatkovnega centra EU za usklajevanje v izrednih razmerah, ki bo lahko pomagal EU pri zbiranju podatkov in za klinično uporabo, za ugotavljanje vzorcev vedenja, tokov ljudi in življenjsko pomembnih izdelkov ter izvajanje napovedne analitike. Ključnega pomena je razvoj skupnih standardov EU za zbiranje in analizo podatkov, da bi dosegli skupno zbirko podatkov;
8. pozivamo k uporabi umetne inteligence, podatkovne analitike in drugih superračunalniških orodij za analizo podatkov, potrebnih za boj proti širjenju virusa. Raziskave in razvoj na teh področjih so ključnega pomena za izboljšanje obstoječih tehnologij;
9. ustrezno uporabite Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) za reševanje izrednih razmer v omejenem časovnem obdobju. Zdravstveni državni organi bi morali imeti dostop do anonimiziranih podatkov o gibanju po vsej EU, da bi preprečili pandemijo, in uporabiti umetno inteligenco za analizo podatkov, potrebnih za boj proti širjenju virusa. Podpiramo razvoj platforme za kartiranje, ki se bo financirala prek programa Obzorje, in uporabo obstoječih tehnologij, kot je GALILEO, za prihodnje krize;
10. poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi, da bodo vsi ukrepi, sprejeti na nacionalni in/ali evropski ravni, tudi v izjemnih časih krize COVID-19, skladni s pravno državo, strogo sorazmerni z nujnimi razmerami, jasno povezani s trenutno zdravstveno krizo, časovno omejeni in podvrženi rednemu nadzoru.

3. OHRANITE našo kritično infrastrukturo ZDAJ

Sedanje izredne okoliščine poudarjajo pomen ključnih infrastruktur in strateških sektorjev. Zato želimo:

1. vzpostaviti načrt ukrepov za kritično infrastrukturo, ki mora vključevati nemoteno delovanje digitalnih storitev, zdravstvenih in negovalnih ustanov, oskrbe z energijo in hrano na celotnem enotnem trgu;
2. Glede na temeljni pomen kmetijsko-živilskega sektorja EU poudarjamo pomen skupne kmetijske politike in želimo sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev sposobnosti preživetja kmetij in ribiškega sektorja ter preprečitev množičnega opuščanja proizvodnje v času krize, kot so likvidnostna podpora s pravočasnim (pred)plačilom neposrednih plačil in plačil iz drugega stebra, prožnost pri upravljanju shem pomoči in predložitvi zahtevkov, spremljanje trga in krizno upravljanje (zasebno skladiščenje, promocijski ukrepi in izjemni ukrepi, ki bodo Evropski komisiji omogočili predlagati dodatne tržne ukrepe in časovno omejena odstopanja od konkurenčnega prava);
3. v zvezi s kmetijstvom in proizvodnjo hrane sprejmite ukrepe za zagotovitev zadostnega števila osebja, vključno s sezonskimi in čezmejnimi delavci, za spravilo pridelkov pod ustreznimi pogoji (zdravstveno spričevalo, individualne zahteve glede nastanitve in vstopa itd.);
4. delavci v prometnem sektorju morajo biti med prednostnimi skupinami, ki jih je treba zaščititi, med drugim z dostopom do sanitarnega gela in varnih parkirišč, kjer bodo še naprej na voljo hrana ter stranišča in tuši z ustreznimi sanitarnimi standardi;
5. uvesti mehanizem kriznega upravljanja v prometnem sektorju, zlasti v zvezi s prevozom in dobavo zaščitnega materiala in dragocenega blaga;
6. uvede evropski akcijski načrt za zdravstveno avtonomijo za proizvodnjo in skladiščenje zadostnega števila nujnih zdravil in farmacevtskih izdelkov ter ključne medicinske opreme, kot so maske ali ventilatorji, da ne bi bili v veliki meri odvisni od zunanjih dobaviteljev, hkrati pa okrepi globalne dobavne verige, vključno s skupnimi javnimi naročili za strateške materiale. Evropska komisija bi morala pripraviti predlog za centraliziran sistem nabave osnovne sanitarne opreme, ki bi državam omogočil, da se pripravijo na izjemne izredne razmere;
7. Izredne ukrepe bi bilo treba dopolniti z okrepljeno komunikacijo med vladami in parlamenti. Novinarji in politična opozicija morajo imeti neoviran dostop do informacij in utemeljitev za uvedene rešitve ter možnost izvajanja nadzora. Preglednost je ključnega pomena;
8. Zagotovite, da bo digitalni sektor sprejel potrebne ukrepe za ustavitev lažnih novic, dezinformacij in sovražnega govora v zvezi s koronavirusno krizo prek družbenih medijev, ter zaščitite neodvisne medije kot resničnega garanta pravice ljudi do obveščenosti. EU mora tudi usklajevati ukrepe držav članic proti propagandi tretjih držav, spletnim goljufom in kibernetskim kriminalcem, ki izkoriščajo strahove ljudi ali prodajajo predrago ali ponarejeno medicinsko gradivo;
9. zagotoviti, da bodo lahko študenti programa Erasmus+ po koncu krize nadaljevali s študijem. Zagotovite podaljšanje vseh rokov za raziskovalne in izobraževalne projekte. Raziskovalcem iz EU želimo pomagati z zmanjšanjem upravnega bremena ter zagotovitvijo neprekinjene zaposlitve in programov za raziskovalce za samodejno šestmesečno podaljšanje.

4. POMOČ najbolj prizadetim ljudem, podjetjem in regijam ZDAJ

Za to krizo ni kriva nobena država članica, vendar velik gospodarski vpliv občutijo vsi. Naša moralna dolžnost je, da pomagamo in podpremo tiste, ki so na prvi bojni črti. Najprej trpijo delavci, zaposleni, samozaposleni, družinska podjetja ter mala in srednja podjetja - hrbtenica naših družb in evropskega gospodarstva. Pri preživetju MSP in enotnega trga gre za nič manj kot za preživetje evropskega gospodarstva.

Poleg skrbi za zdravje se ljudje bojijo tudi za svoja delovna mesta, naš cilj pa je skupaj z državami članicami preprečiti čim več izgub delovnih mest. Posebno pozornost je treba nameniti državam članicam, ki so najbolj prizadete, in tistim, ki so še vedno okrevale po finančni krizi.

Zaradi nepredstavljive narave šoka COVID-19 so potrebni takojšnji ukrepi ter ambiciozen načrt za oživitev gospodarstva, s katerim bi skupni odziv EU in ECB na pandemijo presegel 1 bilijon EUR, skupna prizadevanja Evrope in držav članic pa 3 bilijone EUR, aktivirali bi vsa obstoječa orodja za zagotavljanje finančne solidarnosti ter razvili nove, skupno financirane finančne instrumente in vire prihodkov, ki so dovolj veliki in imajo dolgo zapadlost, da bodo v celoti učinkoviti. V našem skupnem interesu je, da pokažemo največjo možno solidarnost in odgovornost. Vseh 27 držav članic in EU bi morale podpirati regije, ki so najbolj v stiski.

Za zagotovitev hitrega izvajanja načrta za oživitev gospodarstva predlagamo, da:

1. uporabimo vsa razpoložljiva sredstva in neporabljena sredstva v sedanjem proračunu EU, vključno s presežki in neporabljenimi rezervami ter Skladom za prilagoditev globalizaciji, za hitro dodelitev finančne pomoči najbolj prizadetim regijam in podjetjem ter omogočimo čim večjo prožnost pri uporabi sredstev, pri čemer še naprej spoštujemo načelo dobrega finančnega poslovodenja in zagotavljamo, da sredstva dosežejo tiste, ki jih najbolj potrebujejo. V ta namen pozdravljamo nedavni predlog Evropske komisije o vzpostavitvi instrumenta za nujno podporo;
2. hitro predložimo in dosežemo dogovor o novem predlogu naslednjega večletnega proračuna EU, ki mora biti precej višji, da bo postal pravi instrument solidarnosti in kohezije, da bo odražal prave prednostne naloge in vključeval zadostne rezerve za nepredvidene dogodke, vključno s prihodnjimi pandemijami, pa tudi znatno povečanje postavk, povezanih z naložbami in raziskavami, ter ukrepe za spodbujanje ponovnega zagona po krizi, vključno s "strategijo zagona MSP", "novo evropsko turistično strategijo" ter podporo kulturnemu in izobraževalnemu sektorju. Če dogovor o naslednjem večletnem finančnem okviru ne bo dosežen, pričakujemo, da bo Evropska komisija zdaj predlagala načrt za nepredvidljive razmere, s katerim bi podaljšala trajanje tekočih programov financiranja po 31. decembru 2020, in sicer na podlagi sedanjega večletnega finančnega okvira ter vključno s preusmeritvijo sedanjih programov v reševanje razmer, nastalih zaradi pandemije koronavirusa;
3. ustanovi solidarnostni sklad EU za koronavirus v višini najmanj 50 milijard EUR, ki ga bo sestavljalo do 20 milijard EUR nepovratnih sredstev zunaj zgornje meje večletnega finančnega okvira in do 30 milijard EUR posojil, za katera bo jamčil proračun EU (oboje v prvih dveh letih naslednjega večletnega finančnega okvira ali, če ne bo pravočasno dosežen dogovor o večletnem finančnem okviru), v primeru nesprejetja večletnega finančnega okvira), s čimer bi podprli finančna prizadevanja zdravstvenih sektorjev vseh držav članic med sedanjo krizo ter naložbe v zdravstveni sektor v obdobju po krizi, da bi zdravstveni sistemi postali bolj odporni, pri čemer bi se osredotočili na tiste, ki jih najbolj potrebujejo;
4. podpira razvoj novega instrumenta ali novo uporabo obstoječih instrumentov v gospodarsko najbolj prizadetih državah članicah, tudi z ustrezno in učinkovito uporabo evropskega mehanizma za stabilnost;
5. podpreti ECB in Evropsko komisijo pri njuni odločenosti, da storita vse, kar je potrebno, da bi evropskemu gospodarstvu pomagala iziti iz te krize brez primere močnejša kot kdaj koli prej, ob priznavanju dejstva, da za to krizo ni bila kriva nobena država članica. Podpirajo uporabo člena 122 Pogodbe o finančni pomoči državam članicam, ki so se znašle v hudih težavah zaradi izjemnih dogodkov, na katere države članice ne morejo vplivati, ter s krizo povezano uporabo največje prožnosti Pakta za stabilnost in rast, ki se ohranja, dokler je to nujno potrebno za odziv na krizo, in je pripravljena po njej ponovno vzpostaviti uravnotežene in vzdržne javne račune;
6. vzpostavitev evropskega sistema, ki bo podpiral državno podprto delo s krajšim delovnim časom in pokrival del izgube plače delavca zaradi skrajšanega delovnega časa. Glede na to, da je treba nujno zaščititi delovna mesta in plače, medtem ko čakamo na prihodnji predlog Evropske komisije o morebitnem evropskem sistemu pozavarovanja za primer brezposelnosti, pozdravljamo njen predlog SURE. Ta začasni instrument je treba hitro in učinkovito uporabiti v najbolj prizadetih regijah in državah članicah;
7. obravnavati nujne likvidnostne potrebe naših podjetij, zlasti MSP in samozaposlenih, s povečanjem lastniškega kapitala EIB in ustanovitvijo posebnega izrednega sklada EIB za zagotavljanje likvidnosti MSP, ki se zaradi krize soočajo z začasnim in dramatičnim zmanjšanjem prihodkov. Denar iz tega sklada bi se lahko uporabil za izplačilo plač ali dolžniških obveznosti, obrestna mera pa bi bila zelo nizka ali ničelna;
8. vztraja pri proaktivni vlogi bančnega sektorja v tej krizi, tako da podjetjem in državljanom, ki so finančno prizadeti zaradi COVID-19, omogoči začasno znižanje ali ustavitev odplačevanja dolga ali hipotek, zagotovi čim večjo prožnost pri obravnavi slabih posojil, začasno ustavi izplačevanje dividend in zniža pogosto previsoke obrestne mere za prekoračitve na tekočih računih. Nadzorniki morajo v ta namen pokazati visoko stopnjo prožnosti;
9. podpirati MSP s pregledom zakonodaje EU po COVID-19 in jasnim zmanjšanjem birokracije, vključno z regulativnimi ukrepi, ki jih sprejemajo agencije EU. Poleg tega je treba zagotoviti, da načrtovana zakonodaja v času krize ne bo povzročila dodatne negotovosti. V zvezi s tem pozivamo k odložitvi strategij "od kmetije do vilic" in biotske raznovrstnosti;
10. države članice bi morale v sedmih dneh plačati vse svoje neporavnane račune malim in srednje velikim podjetjem, da bi se izognili nadaljnjemu pomanjkanju denarja za mala in srednje velika podjetja;
11. naj bodo smernice o državni pomoči prožnejše ter naj povečajo podporo de minimis za kmetijstvo in ribištvo ter dodatna sredstva EFSI;
12. se izogibajo splošnemu zvišanju davkov, vendar naj zahtevajo prispevek tistih, ki imajo finančne koristi od te krize, kot so prodajalci na kratko, v obliki znatne solidarnostne dajatve na špekulativno prodajo na kratko na finančnih trgih. Prihodki se uporabijo za podporo zdravstvenih sistemov v regijah, ki jih najbolj potrebujejo;
13. ohranitev ključnih industrijskih panog, kot so komunalna podjetja, jeklarski ali prometni sektor, s podporo dokapitalizacije, če je potrebna, brez izkrivljanja konkurence in s pozornostjo do ohranjanja manj prometnih poti. Preprečiti, da bi ključne panoge, ki se soočajo z nenadnim padcem cen svojih delnic zaradi krize, sovražno prevzeli konkurenti zunaj EU;
14. sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev preživetja evropske letalske industrije. EU se mora odzvati na težave, ki jih ta strateški sektor doživlja v smislu kapitalizacije, zaposlovanja in njegovega vpliva na druge panoge, kot je turizem. Z zagotavljanjem preživetja evropskih letalskih prevoznikov bodo zaščiteni tudi potrošniki. Začasna revizija Uredbe 261/2004 (ki ni bila zasnovana za krizo, kot je COVID-19) bi bila prvi korak v tej smeri;
15. ohranitev evropske kulturne raznolikosti in dediščine: obrtnike, glasbenike, ustvarjalce in kulturne industrije je treba v tej krizi po potrebi podpreti. Prav tako je treba podpreti turistični sektor z ustreznimi politikami, kot so državna pomoč in sredstva iz razpoložljivih instrumentov.

5. Načrtujte ZDAJ za prihodnost

Iz te krize brez primere se moramo nekaj naučiti. To presega naš takojšnji odziv na področju zdravstva. Na podlagi enotnega trga želimo ponovno zagnati naše gospodarstvo, okrepiti industrijo ter mala in srednja podjetja in opogumiti ranljive sektorje. V ta namen predlagamo, da:

1. Vzpostavitev boljšega evropskega odziva na pandemijo. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je treba okrepiti in spremeniti v polnopravno Evropsko agencijo za zdravje, vključno z njegovim sistemom zgodnjega opozarjanja in odzivanja, z edinstvenim organom ECDC v vsaki državi članici in znanstveno skupnostjo za izvajanje čezmejnih ukrepov in usklajevanje evropskega odziva na pandemijo ter zmogljivostjo za delovanje kot usklajevalni center za javno zdravje;
2. prenos strokovne skupine COVID-19 v stalno neodvisno skupino strokovnjakov za izbruhe virusov, ki bo sodelovala z ECDC pri razvoju standardov, pripravi priporočil in protokolov, ki jih bodo v primeru podobne krize uporabljale Evropska komisija in države članice;
3. ustanovitev posebnega sklada EU za pomoč državam članicam pri krepitvi bolnišnične infrastrukture in zdravstvenih storitev v prihodnjih letih, ki bo zagotavljal najvišje standarde zdravstvenega varstva, zdravljenja, raziskav na področju zdravstvenih ved in inovacij. V zvezi s tem pozivamo k vzpostavitvi mreže zdravstvenih akademij EU kot dela evropskega globalnega zdravstvenega načrta z vsaj eno (univerzitetno) bolnišnico na državo članico, ki bo služila kot nacionalno središče za razširjanje evropskih vrhunskih medicinskih raziskav in usposabljanja. Ta mreža zdravstvenih akademij EU bi morala imeti obvezno in redno izmenjavo informacij, učenje najboljših praks in izmenjavo osebja;
4. okrepiti raziskave in inovacije EU, ki se osredotočajo na nalezljive bolezni in z njimi povezane pandemije, tudi zunaj izrednih razmer COVID-19. Poleg tega naj se začne izvajati nova farmacevtska strategija, ki bo med drugim akcijski načrt za avtonomijo evropskega zdravstva spremenila v stalen pristop, katerega cilj bo zmanjšati odvisnost EU od tretjih držav pri oskrbi s ključnimi zdravili in medicinskim materialom;
5. uvede novo evropsko industrijsko strategijo, ki bo usmerjena v prihodnost in bo upoštevala, da je treba združiti oživitev industrij, ki so jih trenutne razmere najbolj prizadele, in potrebo po podnebni nevtralnosti;
6. ustvariti strateške rezerve materiala in blaga;
7. zagotoviti hitro in celovito izvajanje uredbe o preverjanju neposrednih tujih naložb, vključno z uporabo vseh razpoložljivih orodij v največji možni meri, zlasti v zdravstvenem sektorju kot strateškem sektorju, in po potrebi predlagati nadaljnjo krepitev;
8. v celoti uporabi instrumente trgovinske zaščite in po potrebi razvije nova orodja, da bi obravnavala prakse tretjih držav, ki izkrivljajo trg;
9. sprejme evropsko strategijo za potovanja in turizem, da bi Evropa ostala najprimernejša svetovna turistična destinacija;
10. sedanji evropski mehanizem civilne zaščite se mora razviti v prave evropske sile civilne zaščite z lastnimi človeškimi viri, ki jih je mogoče zlahka mobilizirati in so pripravljene na stalno ukrepanje v primeru izrednih razmer;
11. pozvati Evropsko komisijo, naj na podlagi poročila o vplivu demografskih izzivov predstavi strategijo o vplivu temeljitih demografskih sprememb, s katerimi se sooča Evropa, na zdravstveno varstvo, ter predlaga ukrepe in priporočila državam članicam za nadaljnji razvoj trdnih sistemov zdravstvenega varstva ter upošteva vpliv odseljevanja v več regijah in območjih, kjer se ranljivi državljani zaradi pomanjkanja zdravstvenih ustanov in osebja počutijo zapostavljene;
12. uvede evropsko strategijo za oskrbo zaradi socialnih posledic, povezanih s spremembami in izgubo zaposlitve, zlasti za tiste, ki so odgovorni za oskrbo in med katerimi je nesorazmerno veliko žensk;
13. EU bi morala v prihodnosti razviti evropsko spletno izobraževalno platformo za šole in univerze, da bi vsem dijakom in študentom v državah članicah zagotovila dostop do kakovostnih izobraževalnih orodij. Platforma bi lahko služila tudi kot skupni center virov za učitelje, študente in starše, ki se šolajo na domu po vsej Evropi, s čimer bi se izboljšala splošna kakovost izobraževanja v vseh državah članicah;
14. odpraviti temeljne vzroke za prenos virusov z živali na ljudi, vključno z vlogo "mokrih trgov", tudi z okrepljenim sodelovanjem na mednarodni ravni. vzpostavitev stalnega dialoga med EU in Kitajsko za oceno vzajemnosti in skladnosti s standardi, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji, zaščitijo industrijske dobavne verige in preprečijo prihodnje krize;
15. Ne smemo pozabiti na geopolitične posledice pandemije. Zamrznitev zahodnih gospodarstev in pričakovana recesija lahko pospešita spremembo svetovnega ravnovesja moči. Okrepljeno geopolitično rivalstvo se zdi neizogibno in lahko privede do obdobja političnega kaosa. To mora biti opozorilo, EU pa mora izkoristiti trenutek in okrepiti mednarodni red, ki temelji na pravilih, ter multilateralizem. V zvezi s tem pozivamo k mobilizaciji vseh zunanjih finančnih instrumentov, kot so evropski sosedski instrument (ENI), instrument za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP), instrument razvojnega sodelovanja (DCI) in Evropski razvojni sklad (ERS), skupaj z instrumentom za humanitarno pomoč;
16. poslati jasno sporočilo, da je EU pripravljena sodelovati s svojimi državljani. Evropski parlament, Evropska komisija in Evropski svet bi morali v sedanjih razmerah razpravljati in določiti obliko, ki bi konferenci o prihodnosti Evrope ob prvi priložnosti omogočila začetek dela. Obliko konference bi bilo treba preoblikovati tako, da bi odražala vprašanja, ki jih odpirajo nove okoliščine, v katerih živimo;
17. podpreti morebitno ustanovitev posebnega preiskovalnega odbora za preučitev pridobljenih izkušenj in učinkov pandemije COVID-19, vključno s socialnimi in gospodarskimi posledicami pandemije. Izkušnje iz te pandemije naj zagotovijo, da bo Evropski parlament kot edina neposredno izvoljena institucija Evropske unije tudi v kriznih časih ostal polno funkcionalen.