Čas je, da ukrepamo v zvezi z migracijami

Pristop k migracijam mora biti celosten. Treba je upoštevati vse vidike v okviru celovite strategije, ki temelji na načelu konkretne solidarnosti.

• V letu 2014 je v EU prispelo več kakor 276 000 migrantov z neurejenim statusom, kar je za 155 odstotkov več v primerjavi z letom pred tem. Med poskusom prečkanja Sredozemskega morja jih je življenje izgubilo 3200, letos pa že 1500, od tega 700 v najhujši posamični nesreči ob libijski obali.
• Število prosilcev za azil v EU-28 se je v letu 2014 povzpelo na skoraj 650 000, kar je za 40 odstotkov več kakor v letu 2013.
• V letu 2014 je v vseh 28 državah članicah število prosilcev za azil iz Sirije naraslo na 124 000, tj. na skoraj petino vseh iz držav nečlanic EU. Prav tako ne smemo zanemariti pritiska z vzhoda (Ukrajine).
• 70 odstotkov prosilcev za azil je nastanjenih v petih državah članicah (na Švedskem, v Nemčiji, Franciji, Italiji in na Madžarskem), ki tudi obravnavajo njihove prošnje za azil, medtem ko se države članice na zunanjih mejah EU (Italija, Malta, Grčija in Bolgarija) soočajo z nesorazmernimi pritiski glede azila in migracij.
• Leta 2013 so države članice EU izdale 425 875 odločb o vrnitvi, medtem je bilo dejansko vrnjenih 166 975 oseb, kar je manj kakor 40 odstotkov.

Odziv na krizo azilnega sistema

• Države članice morajo novi azilni sveženj v celoti prenesti v svojo zakonodajo do julija 2015 in ga v celoti uveljaviti.
• Bolj poštena porazdelitev in delitev odgovornosti med državami članicami ne sme ostati zgolj na papirju: skupina ELS poziva Evropsko komisijo, naj prilagodi obstoječi sistem in ga dopolni z zavezujočim mehanizmom za porazdelitev prosilcev za azil, potem ko bo presežen določen prag v neki državi članici. Izvajanje takega mehanizma bi lahko temeljilo na merilih, kot sta velikost ali število prebivalstva države, gospodarske razmere v njej in število migrantov, ki so že v državi članici. 
• Kot dopolnilni ukrep je treba izdelati prenovljen mehanizem za premestitve beguncev znotraj EU.
• V politikah EU je treba jasno razlikovati med zakonitimi prosilci za azil in migranti z neurejenim statusom.
• Prizadevati bi si bilo treba za sporazume s tretjimi državami za obvladovanje in zmanjševanje migracijskih tokov, preden migranti pridejo do meja EU.
• Treba bi bilo opredeliti pojem "nevarnih tretjih držav" (vojnih območij), da se pospeši obdelava prošenj iz teh držav.
• Treba bi bilo bolje opredeliti pojem "varnih tretjih držav" (zlasti zahodnobalkanskih), da se pospešijo postopki in pripomore k vračanju v primeru neutemeljenih prošenj.
• Treba bi bilo razmisliti o načelu "vizuma iz humanitarnih razlogov" predvsem za mladoletnike brez spremstva.
• V sodelovanju s tamkajšnjo vlado in UNHCR bi bilo treba odpreti in financirati informacijska središča v tretjih državah.
• S financiranjem iz proračuna EU bi morali prispevati k sposobnosti tretjih držav za izboljšanje pogojev sprejema tako po kakovosti kot obsegu.
• Podpiramo strogo ureditev vračanja zavrnjenih prosilcev, da bi izoblikovali poštene in hitre postopke za učinkovito vključevanje ali takojšnjo vrnitev.
• Preučiti bi bilo treba možnost začetne obravnave prošenj za azil zunaj EU.
• Pripraviti bi morali oceno razmer za pravočasno pripravljenost in načrtovanje ukrepov ob izrednih dogodkih za države članice v Evropskem azilnem podpornem uradu (EASO), ki mu je treba zagotoviti dodatne človeške in finančne vire.
• V EASO bi bilo treba vzpostaviti računalniško platformo, da bi olajšali izmenjavo najboljše prakse in informacij ter okrepili njene koordinacijske zmogljivosti v podporo ukrepom držav članic na področju preselitve, premestitve, obveščanja in zmogljivosti za usposabljanje.

Preučitev možnosti zakonite migracije, da bi bile nedovoljene migracije manj privlačne

• Zakonite migracije bi morale temeljiti na potrebah na trgu dela držav članic tako za nizko kot visoko kvalificirane delavce ter na njihovi sposobnosti za vključevanje priseljencev, ob upoštevanju demografskih izzivov in gospodarske krize v naših državah.
• Treba je jasno razlikovati med instrumenti zakonitih migracij iz humanitarnih razlogov in instrumenti zakonitih migracij zaradi potreb trga dela držav članic.
• V zvezi z zakonitimi migracijami iz humanitarnih razlogov: skupina ELS se zavzema za bolj povezan pristop na ravni EU in 28 držav članic poziva, naj bolje izkoristijo programe preselitve in začasne zaščite (vizum iz humanitarnih razlogov).
• V zvezi z zakonitimi migracijami zaradi potreb trga dela: skupina ELS poziva k celovitemu izvajanju obstoječe zakonodaje EU na tem področju, kot so direktive o enotnem dovoljenju, sezonskih delavcih in premestitvah znotraj podjetja, k hitremu sprejetju direktive o študentih in raziskovalcih ter pregledu direktive o modri karti.
• Države članice morajo zagotoviti, da je sprejemanje novih priseljencev pospremljeno s celovito politiko vključevanja (obvezni jezikovni tečaji, pouk o vrednotah EU, socialna vključenost itd.).
• Uporaba sredstev EU za politike vključevanja bi morala biti bolj usklajena.

Ničelna strpnost do trgovcev z ljudmi, tihotapcev in posrednikov pri trgovini z ljudmi; podpora nadzora zunanje meje

• Trgovina z ljudmi je sodobna oblika suženjstva, in kjer delujejo mednarodne kriminalne združbe, jih je treba izslediti in izkoreniniti; države članice in ustrezne agencije morajo uveljavljati strategijo ničelne strpnosti.
• Migracije ne smejo biti donosen posel za trgovce z ljudmi in tihotapce, ki uporabljajo nove poti v EU in nove načine izkoriščanja priseljencev (ladje brez posadke). EU in države članice morajo kriminalnim združbam in terorističnim organizacijam preprečiti, da bi dobičke uporabile za krepitev svojega delovanja in struktur.
• Skupina ELS poziva k pomorski vojaški operaciji EU in OZN vzdolž libijske obale, da bi ustavili trgovino z ljudmi, razbili tihotapske združbe in začeli sistematično zajemati in uničevati vsa plovila, ki jih uporabljajo tihotapci.
• Agencije EUROPOL, Frontex in EUROSUR, ki so na čelu evropskih ukrepov na področju migracij, morajo dobiti dovolj virov (osebja in opreme) iz vseh držav članic, da bi lahko izpolnjevale svoje dolžnosti, ter tudi pravno podlago za izmenjavo dragocenih podatkov.
• Treba je učinkovito odkrivati in preprečevati zlorabo identitete ter ponarejanje listin in promet z njimi.
• Izboljšati je treba zmogljivosti držav članic in Europola za sodelovanje z organi kazenskega pregona tretjih držav, tudi s skupnimi operacijami za razbitje mrež tihotapcev in organiziranega kriminala.
• Treba je okrepiti zmogljivosti za kontrolo na zunanjih mejah: kadar operacijo vodi Frontex, bi ji moral poveljevati ta, ne država članica prosilka.
• Treba bi bilo okrepiti sodelovanje s Turčijo, Malijem in Nigrom (kjer potekajo operacije SZVP), ki bi moralo imeti prednostno vlogo v boju proti nedovoljenim migracijam, organiziranemu kriminalu in trgovini z ljudmi.
• Posebno pozornost bi bilo treba nameniti mladoletnikom brez spremstva, ki so žrtve trgovine z ljudmi.

Kako obravnavati valove migrantov z neurejenim statusom

• EU in države članice morajo nemudoma in prednostno zagotoviti več virov za zmogljivosti iskanja in reševanja ter povečati misije za reševanje življenj.
• Vkrcavanje na smrtno nevarna plovila bo onemogočeno šele, če se bomo skupaj s tretjimi državami posvetili temeljnim vzrokom migracij, in ne zgolj njihovim posledicam.
• Nujno je treba doseči dogovor o bolj ciljno usmerjeni razvojni pomoči, tudi za mejno policijo in zmogljivosti organov kazenskega pregona.
• Razviti je treba zmogljivosti za sprejem in zaščito v tranzitnih državah (v EU in tretjih državah).
• Uporabljati je treba stroge pogoje, ki povezujejo razvojne in politične cilje (dobro upravljanje) s finančno pomočjo EU.
• Tretjim državam tranzita in izvora je treba zagotoviti podporo pri preprečevanju odhodov.
• Uveljaviti je treba stroge politike vračanja migrantov z neurejenim statusom, tudi prek programa EU za skupinsko vračanje, ki bi ga koordiniral Frontex.
• Poskrbeti moramo, da sprejete politike in ukrepi ne bodo delovali kot dejavnik privabljanja.
• Okrepiti je treba varnost in nadzor na zunanjih mejah, tudi z uporabo novih tehnologij, izboljšanim izvajanjem in usklajevanjem obstoječih računalniških sistemov, kot sta VIS in SIS II, uporabo prihodnjih instrumentov, opredeljenih v svežnju o pametnih mejah, ter dosledno uporabo novega schengenskega ocenjevalnega mehanizma. Vse države članice morajo v celoti izkoristi in posodobiti obstoječe zbirke podatkov.
• Države članice morajo izpolniti svojo obvezo glede odvzema prstnih odtisov vsakemu novemu prišleku (Eurodac).
• Povečati bi bilo treba prispevke v proračun agencije Frontex, okrepiti njene skupne operacije in napotiti enote evropske mejne policije, kakor je določeno v novi uredbi o agenciji Frontex.
• Spodbujati in podpirati bi bilo treba diplomatska prizadevanja in prizadevanja pod vodstvom OZN za stabilizacijo sosednjih konfliktnih območij (Libija, Sirija, Ukrajina …), kjer so vojne in razpad držav omogočili nedovoljeno trgovino vseh vrst. Hitri razmah Islamske države in nadaljnje zaostrovanje vojaškega konflikta med Rusijo in Ukrajino bosta navsezadnje vplivala na množični val migrantov in tokove razseljenih oseb.

Preoblikovanje strategije sodelovanja s tretjimi državami

• Zunanji odnosi, razvojna politika in humanitarna pomoč so uspešni le, če so povezani in usklajeni z notranjimi politikami in notranjo varnostjo.
• Oceniti je treba učinkovitost sedanjih instrumentov (partnerstev za mobilnost, sporazumov o vračanju in ponovnem sprejemu ter mrež regionalnega sodelovanja).
• Humanitarno pomoč in sisteme podpore je treba izboljšati, da se razbremenijo države, ki mejijo na vojna območja (npr. Jordanija, Tunizija in Libanon v primeru vojne v Siriji). Okrepiti je treba preselitvene programe.
• Pripomoči je treba k razvoju vzdržnih držav, kjer so zagotovljene take življenjske razmere, ki ljudem omogočajo, da ostanejo v državi izvora.
• Spoprijeti se je treba z velikanskim izzivom milijonov beguncev na Bližnjem vzhodu in afriški celini, zlasti na podsaharskem območju. EU mora oblikovati več programov, ki krepijo premestitve znotraj regije ter podpirajo regionalni razvoj in omrežja sodelovanja. V ta namen poudarjamo pomen obstoječih operacij SZVP v Maliju in Nigru.
• Podpirati in bolje vključiti bi bilo treba varnostni in protiteroristični vidik diplomacije na področju pravosodja in notranjih zadev glede na vpliv razvoja Islamske države na množični dotok migrantov in/ali prosilcev za azil.