Bodite inovativni! Ljudi smo postavili v ospredje inovacij

Evropa se mora zbuditi

Medtem, ko se je svet v 80. in 90. letih 20. stoletja spreminjal predvsem zaradi kulturnega in političnega razvoja, so gonilo sedanjega velikega socialnega, političnega in gospodarskega napredka tehnološke inovacije. Če pogledamo tehnološke izboljšave v ZDA, Aziji in delu Bližnjega vzhoda, mora Evropa pospešiti razvoj, zmanjšati razlike in obnoviti svoje cilje glede oblikovanja digitalnega sveta, ker bo inovacijska politika odločala o tem, kako bomo evropski način življenja lahko nadaljevali v prihodnosti.

Evropa ima ključno prednost na področju inovacij

Evropa bo zaradi naših vrednot lahko izkoristila naslednji val inovacij. Naša politična stabilnost in socialno tržno gospodarstvo sta dragoceni dobrini, zaradi katerih imamo edinstveno konkurenčno prednost, ki nas postavlja v ospredje prihajajočega obdobja digitalne preobrazbe. Naša celina ima zdaj edinstveno priložnost, da oblikuje naslednji val digitalne revolucije. V prihodnjih letih bodo nove tehnologije korenito preoblikovale tradicionalne industrije in bodo vplivale na vsakodnevno življenje vsakega posameznika, ne le na njihove komunikacijske navade. Pri naslednjem digitalnem valu ne bo šlo le za digitalne kompetence in nove poslovne modele. Njegov uspeh bo odvisen od tega, ali bomo sposobni inovacije uvesti v vsakodnevno življenje. Evropa je zaradi evropskega načina življenja, tj. vrednot, socialnega tržnega gospodarstva, ustvarjalnih zmogljivosti in politične stabilnosti, pa tudi zaradi svoje industrije, raziskovalnih zmogljivosti, izobraževalnih sistemov in moči potrošnikov v najboljšem položaju, da se odzove na ta izziv.

Evropski način življenja bo oblikoval digitalno dobo

Inovacije so že od nekdaj jedro evropske DNK: Evropejci morajo ponovno začeti sanjati o Evropi, ki bi bila vodilna sila na področju inovacij v svetu. Blaginja naših evropskih družb in tudi naša socialna varnost v prihodnosti sta močno odvisni od inovacij.

Evropa mora oživiti svoje zanimanje za inovacije: imamo več milijonov zagonskih podjetij, malih in srednjih podjetij, industrij, mladih podjetnikov, raziskovalcev in študentov, ki so pripravljeni prevzeti svojo vlogo, če jim omogočimo ustrezne pogoje in spodbude za razvoj ter za to, da bodo še naprej ostali v Evropi.

Evropa lahko ustvari pravo inovativno okolje, ki temelji na naših vrednotah in mu ne vladajo tehnološki velikani ali avtoritativne oblasti, ker je evropski način uravnotežen. Ker pa je evropski način tudi pravičen, moramo odpraviti vrzel med naprednimi regijami in tistimi, ki zaostajajo.

Evropa zna prisluhniti strahovom in pomislekom državljanov in se odziva nanje: pri inovacijah ne gre le za podjetja. Politika mora določiti ustrezne pogoje, da bodo družbe sprejele inovacije, vendar mora tudi predvideti in izravnati njihov vpliv na državljane in družbe.

Oblikovati moramo vseevropsko Unijo inovacij, ki bo (1) izboljšala vsakdanje življenje državljanov, (2) pripravila državljane, industrije in akademike na naslednji digitalni val, (3) zagotovila, da bodo imeli vsi dostop do digitalnih priložnosti v svojih življenjih, (4) in deležna ambicioznega financiranja.

(1) Menimo, da lahko inovacije izboljšajo vsakdanje življenje naših državljanov

• Za spodbujanje inovacij je treba ponovno pridobiti zaupanje državljanov v varen kibernetski prostor, kar zajema:
  • vzpostavitev novih raziskovalnih centrov EU za kibernetsko varnost;
  • zagotavljanje stalnega posodabljanja strogih standardov za zavarovanje ključne infrastrukture (elektrarn, hidroelektrarn) z revizijo direktive o varnosti omrežij in informacij;
  • ustanovitev kibernetske brigade EU, da bi pokazali, da smo se sposobni braniti na podlagi svojega strokovnega znanja.

• Spodbujanje inovacij pomeni novo ofenzivo v vodilnih sektorjih za izgradnjo podatkovno vodenega gospodarstva in odkritje naslednjega „airbusa“:
  • na področju zdravstva (npr. projekti za zdravljenje raka/Alzheimerjeve bolezni) – uvajanje pobude za umetno inteligenco in strojno učenje (novi evropski „laboratoriji“), prilagojeno zdravstveno varstvo prek aplikacij vele podatkov z vsemi ustreznimi zaščitnimi ukrepi za varnost podatkov;
  • na področju mobilnosti – sodelovalni inteligentni prometni sistemi (C-ITS) s pametnimi cestami ter izboljšano inter-modalnostjo in povezljivostjo, pol-avtonomno in avtonomno vožnjo, večjim deležem električnih vozil in drugimi alternativami z nizkimi emisijami, kot so gorivne celice;
  • na področju nastanitev – digitalna arhitektura za zmanjšanje stroškov gradnje, povezane hiše, ki omogočajo prihranek energije, urbanistično načrtovanje za urejanje prometa in predvidevanje razvoja sosesk, s čimer bi spodbujali koncept pametnih mest in pametnih vasi;
  • na področju vesoljske strategije – zgodnje opozarjanje o naravnih nesrečah; satelitsko kartiranje globalnih suš, kakovosti tal in spremembe rabe zemljišč; reševalne operacije; kartiranje požarov v naravi; navigacijski sistemi v avtomobilih; nadzor na mejah; komunikacija;
  • na področju energije: uporaba tehnologij čiste energije za doseganje podnebnih in energetskih ciljev, npr. inovativnega zelenega bioplina iz predelave gnoja.

• Spodbujanje inovacij pomeni tudi oživitev sektorjev, ki so ključni za našo kakovost življenja:
  • na področju kmetijske proizvodnje: uporaba robotike, precizne tehnologije in tehnologije kartiranja, da se omeji uporaba pesticidov; vele podatki za spremljanje in odkrivanje bolezni živali, uporabe gnojil in bolezni rastlin; uporaba širokopasovnega dostopa do interneta na podeželskih območjih, inovativna predelava gnoja za proizvodnjo visokokakovostnih mineralnih koncentratov kot trajnostnih nadomestil za mineralna gnojila;
  • na področju boljših delovnih pogojev: delo od doma, poklicna mobilnost;
  • na področju pametnega dostopa do storitev od doma: tele medicina, e-zdravje;
  • na področju večjih priložnosti za invalide, da imajo dostop do trga dela in sodelujejo v družbi.

• Spodbujanje inovacij pomeni boljšo zaščito evropske kulturne raznolikosti in ustvarjalne identitete:
  • prizadevanje za vzpostavitev evropske mreže „Netflix“;
  • oblikovanje evropske digitalne knjižnice;
  • vlaganje v kulturni in ustvarjalni sektor v Evropi in sprostitev neizkoriščenega potenciala digitalizacije v kulturnem in ustvarjalnem sektorju.

(2) Evropo želimo pripraviti na naslednji val inovacij

• Določitev ustreznega okvira – ker naš trg obsega 500 milijonov potrošnikov, lahko uvedemo svoja pravila, vrednote in standarde:
  • poglobitev enotnega digitalnega trga, da bi odpravili razdrobljenost in ustvarili trg na najvišji ravni;
  • evropska platforma odprtih podatkov in neomejen prosti pretok podatkov za velika podjetja in zagonska podjetja na ravni EU;
  • Evropski oblak za odprto znanost in podatkovna platforma;
  • zasebnost in varnost podatkov za krepitev zaupanja v digitalni ekosistem;
  • ukrepi za spodbujanje digitalizacije v malih in srednjih podjetjih;
  • izboljšanje dostopa do finančnih trgov za pametne naložbe;
  • olajšanje prehoda iz laboratorija na trg – vse prepogosto se inovacije odkrijejo, vendar jih ni mogoče prodati;
  • promocija nagrade evropska prestolnica inovacij in evropske nagrade za inovatorke;
  • promocija nagrade za zagonska podjetja v Evropi na področju inovacij.

• Zagotavljanje dostopa do tehnologije in prave infrastrukture bosta ključna za kohezijo EU:
  • Evropa mora izkoristiti internet stvari, vele podatke, blokovne verige in priložnosti, ki jih ponuja programska oprema;
  • obnovitev in nadgradnja programa Obzorje 2020 na podlagi novih pravil in vrednote idej, da se oblikuje preprost in pravičen proces;
  • države članice morajo izpolniti svoj cilj, da namenijo 3 % BDP za raziskave in inovacije;
  • metodologija pametne specializacije bi morala postati privzeti model kohezijske politike po letu 2020;
  • naložbeni načrt 4.0 (nadaljevanje Junkerjevega načrta);
  • razvoj tehnologij človekovega jezika, ki omogočajo večjezični enotni digitalni trg, in dostop do teh tehnologij;
  • Wifi4EU, širokopasovna omrežja visoke hitrosti, identifikacija spektra, razvoj kvantne tehnologije in 5G;
  • super računalniki in e-infrastruktura v vsaki regiji (npr. podatkovno rudarjenje);
  • ustanovitev evropske mreže zagonskih podjetij – „Erasmus 4.0“;
  • spodbujanje nadaljevanja in širše uporabe pametne specializacije (npr. pobuda Vanguard) za regije in nadaljnje izvajanje evropskih inovacijskih partnerstev za pametna mesta in skupnosti.

• Uskladitev ustreznih znanj in spretnosti s pravimi priložnostmi – ponovno privabljanje NADARJENIH POSAMEZNIKOV:
  • digitalno učenje in pismenost od zgodnjega otroštva do univerze, vključno s poklicnim usposabljanjem;
  • vzpostavitev „digitalnih poletnih taborov“, ki jih financirajo podjetja;
  • Evropska univerza za inovacije; krepitev mrež mladih inovatorjev in podjetnikov, npr. prek skupnosti znanja in inovacij EIT;
  • usklajevanje skupnih podiplomskih in podoktorskih programov raziskav, digitalni po študijski Erasmus;
  • internetni možganski trust („EUI 4.0“);
  • Evropska akademija znanja in inovacij – raziskovalne platforme za digitalne kompetence;
  • spodbujanje ljubiteljske znanosti;
  • vključevanje tehnologije v usposabljanje mladih kmetov, da bi spodbudili inovacije.

• Vzpostavitev digitalnega socialnega tržnega gospodarstva:
  • inovacije ponujajo tudi nove priložnosti za zaposlitev – spodbujati moramo nove poslovne modele, ki ustvarjajo nova delovna mesta in hkrati ohranjajo socialne standarde v digitalnem gospodarstvu;
  • pravični trgovinski sporazumi za zaščito naših delavcev pred nepravičnim 'dumpingom';
  • poklicno vseživljenjsko usposabljanje za boljšo prilagoditev znanj in spretnosti ljudi spremembam na trgu dela;
  • razvoj novih modelov delovnih pogojev, ki izboljšujejo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v digitalni dobi;
  • novi okvir za digitalne platforme, ki zagotavlja, da so nepoštene poslovne prakse, ki so prepovedane v analognem svetu, prepovedane tudi v digitalni dobi.

(3) Želimo, da je vsak državljan del Unije inovacij

• Participativna e-demokracija (posvetovanja, sodelovanje v postopkih odločanja itd.);
• digitalno glasovanje na evropskih volitvah (faza preskušanja leta 2019);
• brezpapirna uprava (estonski model);
• zmanjšanje birokracije za 30 % s poenostavitvijo postopkov in odpravo predpisov, ki jih je mogoče nadomestiti z virtualno simulacijo;
• sporočanje dodane vrednosti projektov EU (npr. „Let the Stars Shine“).

(4) Želimo, da se naše ambicije odražajo v finančnem smislu

• Inovacije morajo biti med našimi glavnimi prednostnimi nalogami v naslednjem večletnem finančnem okviru (po letu 2020) in morajo biti ključni element vmesne ocene, vključno z rezultati devetega okvirnega programa in prihodnjimi skladi ESI:
  • 120 milijard EUR bi bilo treba nameniti raziskavam in inovacijam iz devetega okvirnega programa in jih podpreti s 46 milijoni EUR iz tematske osredotočenosti načrtovanja programov v okviru kohezijske politike;
  • pravila in postopke za dostop do sredstev EU bi bilo treba poenostaviti, pri izvrševanju proračuna pa bi morali biti inovativni, da bi preprečili birokracijo;
  • ustvariti bi bilo treba sinergije med skladi za raziskave in inovacije, strukturnimi skladi, EFSI in drugimi finančnimi instrumenti.
  • Prednost bi morali dati naši finančni podpori in jo nameniti najboljšim projektom z resnično evropsko dodano vrednostjo, ki jih ni mogoče izvajati na nacionalni ali regionalni ravni.
• Pravila o strukturnih skladih EU bi morala omogočiti tesnejše med regionalno sodelovanje na področju inovacij.
• Programi financiranja in različni instrumenti bi morali biti usklajeni tako, da bi Evropa našla pot iz „doline smrti“.
• Tehnološki velikani morajo prispevati k temu inovacijskemu valu s plačevanjem novega davka za dostop do enotnega digitalnega trga EU.
• Zasebni sektor bi moral podpirati socialno odgovorne projekte, kot so digitalni tabori, digitalno vseživljenjsko učenje, digitalna pismenost, digitalno povezovanje itd.
• Zagonskim podjetjem ter malim in srednjim podjetjem bi bilo treba olajšati dostop do tveganega kapitala in posojil.