Resolucija o alkoholu

V sredo, 12. 2. 2014, so poslanci v Odboru za okolje, javno zdravje in varno hrano (ENVI) v Evropskem parlamentu obravnavali resolucijo o evropski strategiji o alkoholu ter Evropski komisiji zastavili vprašanje, katere ukrepe glede alkohola načrtuje na evropski ravni. Dr. Romana Jordan je kot soavtorica omenjene resolucije in poslanskega vprašanja opozorila na nujnost zaščite mladih kot najbolj ranljive skupine in na promocijo zdravega življenjskega sloga, Komisijo pa poziva tudi k jasnemu uresničevanju Akcijskega načrta o alkoholu.

»Prebivalci evropske regije zaužijemo največ alkohola na prebivalca na svetu in tudi Slovenija ni izjema. Evropska komisija nima pristojnosti za oblikovanje evropske zdravstvene politike, ima pa nalogo koordiniranja in dopolnjevanja ukrepov nacionalnih politik. Šele leta 2006 je nastala Evropska strategija o alkoholu, ki se je iztekla leta 2012, in ki je določala nekaj prednostnih nalog in praks, kot so zaščita mladih in še nerojenih otrok, zmanjšanje števila nesreč, povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola, negativni vpliv na delovna mesta in zmanjševanje stroškov zdravljena. Pomembno mesto v strategiji sta imela tudi osveščanje o posledicah škodljivega uživanja alkohola ter vodenje skupne evropske baze podatkov, da vemo, kje so bile politike uspešne. Komisija je najavila, da bo letos objavila Akcijski načrt o alkoholu. To močno podpiram, saj je strategija le strateški dokument, poznati pa moramo tudi pot za njeno uresničenje. In to bo vseboval Akcijski načrt, za katerega želim, da ga Evropska komisija pripravi čim prej. V resoluciji odbora ENVI Evropsko komisijo pozivamo, naj Akcijski načrt pripravi najkasneje do septembra. Poleg tega smo poslanci na Komisijo naslovili vprašanje, ali meni, da je Strategija o alkoholu iz leta 2006 še aktualna, ali Komisija zbira podatke ter kaj je potrebno na tem področju še narediti.

Menim, da je skrajni čas, da Komisijo pozovemo k pripravi nove Strategije o alkoholu. V Evropski uniji so namreč nastale nove okoliščine. Pojavila se je kriza, ki vpliva na navade ljudi in tudi na povečano pitje alkohola. Mladi so zelo ranljiva skupina, še posebej v srednjeevropski regiji, kamor spada tudi Slovenija, je trend popivanja v porastu, zato moramo ukrepati. Pomembno je osveščanje, da mladim povemo, da popivanje ni samo nekaj, kar vpliva nanje le tisti trenutek, ampak vpliva na nastanek akutnih bolezni, kot so bolezni jeter in  kardiovaskularnih bolezni in celo raka. Gre tudi za promocijo zdravega življenjskega sloga, gibanja, življenja z naravo in zdravega prehranjevanja. A učinka žal brez sankcij ne bomo dosegli, zato opozarjamo tudi na politike, ki znižujejo dostopnost do alkohola ter omejevanje oglaševanja mladoletnim.

Nenazadnje naj dodam, da podpiram prizadevanja za ustrezno kulturo pitja, ki je del zdravega življenjskega sloga. Treba je razlikovati med tem, ko človek popije kozarec vina ob kosilu, in med tem, ko človek z alkoholom škoduje sebi in družbi.«