Prednostne naloge poslanske skupine EPP-ED za obdobje 2004-2009

I. NA ZNANJU TEMELJEČE GOSPODARSTVO: SPODBUJANJE KONKURENČNOSTI




Konkurenčnost je bistvo gospodarske učinkovitosti. Konkurenčnost Evrope je treba okrepiti, da ji omogočimo prilagoditev globalnemu gospodarstvu in izpolnitev njenih gospodarskih, družbenih in okoljskih ciljev ter s tem vzpostavitev pristnega enotnega trga na področju znanja in raziskovanja.

Evropa mora na tem področju delovati še bolje. Na področju raziskav je pomanjkanje naše konkurenčnosti očitno: skupno vlaganje v Raziskave ostaja v Evropi na nizki ravni, naša gospodarstva pa so z ekonomskega vidika manj sposobna izkoriščati rezultate raziskovalnega dela. Za premagovanje teh slabosti Evropa potrebuje več inovativnosti ter povečano mobilnost posameznikov in idej.


I. 1. Vzpostavitev območja znanja: poudarek na izobraževanju in vseživljenjskem učenju

Kakovost je ključ do naše konkurenčnosti. Poslanska skupina EPP-ED močno podpira vzpostavitev ti. območja znanja, ki sta ga kot prednostno nalogo določila lizbonsko in stockholmsko zasedanje Evropskega sveta, saj bo tako naša celina dobila visoko kvalificirane človeške vire. V okviru nove ekonomije bi morali dati prednost - ko govorimo o izpopolnjevanju politik EU - izobraževanju, usposabljanju in pospeševanju sodelovanja s trgom dela.

To so ključni elementi razvoja evropske konkurenčne družbe, ki temelji na znanju, pa tudi krepitve velike moči evropske samobitnosti, zgrajene na podlagi spoštovanja in podpiranja raznolikosti med novimi generacijami.


I.1.1 Razvoj pristne kulture učenja.

Vseživljenjsko učenje je ključnega pomena za naše državljane. To je osrednji element človekovega razvoja. Izboljšati je treba dostop do učinkovitega izobraževanja in usposabljanja visoke kakovosti, da bodo lahko državljani igrali polno vlogo v družbi znanja. Naši cilji pa sežejo še dlje: sistemi izobraževanja in usposabljanja morajo sistematično upoštevati posebne potrebe posameznikov in evropskega poslovnega sveta. Univerze bi morale pri razvoju svojih programov te potrebe vedno upoštevati; tako bi se izobraževanje in vseživljenjsko učenje soočila z možnostmi na trgu dela. Tako bomo izboljšali prilagodljivost in zaposljivost delovne sile, vključujoč starejšo generacijo, ter prispevali k znižanju brezposelnosti.


I.1.2 Skupnost kot center odličnosti

Za večjo pripravljenost in prilagodljivost državljanov na konkurenčno gospodarstvo, ki temelji na visokih tehnologijah, morajo postati naši izobraževalni sistemi bolj mednarodno konkurenčni, sistemi usposabljanja pa se morajo odpreti v svet.
Osredotočiti se je treba na jezikovne spretnosti in mobilnost znotraj Evrope. Državljane je treba vzpodbujati, naj se učijo dveh ali več jezikov in vsaj pol leta študirajo v tujini. Že na nižjih stopnjah vzgoje in izobraževanja bi morali vzgajati in poučevati tudi podjetništvo ter spodbujati zaupanje v lastne sposobnosti.

Zelo pomembno je premagati ovire na poti do mobilnosti in razviti politične instrumente, ki jo spodbujajo - posebno na področjih davkov, uprave, socialne varnosti ter priznavanja kvalifikacij in diplom.

Poseben poudarek je treba dati izobraževanju za uporabo informacijske tehnologije. To področje nudi ogromne možnosti in dobra sredstva za socialno vključenost - na primer za ženske ali invalide.

Razviti in prilagoditi je treba cilje in proračunsko financiranje programov Socrates, Tempus, Leonardo da Vinci, Mladina, Erasmus Mundus in programov e-učenja. Vzgojnemu in izobraževalnemu programu Skupnosti za tehnologijo (COMETT) je treba dati nove spodbude in ga v skladu z natančnimi cilji vzpostaviti v njegovi prvotni obliki. Za večjo učinkovitost in nadaljnji razvoj teh programov bi bilo treba določiti merila njihove uspešnosti. Oznanjati je treba dosežke in le-te upoštevati pri razvoju nadaljnjih programov.

Treba je spodbujati meduniverzitetno sodelovanje, skupne magisterije, priznavanje diplom in izmenjavo izkušenj na področju didaktičnih metod in znanja.


I. 2. Raziskave kot ključni element konkurenčnosti Evrope

Raziskave pomembno vpliva na gospodarsko učinkovitost Evrope, njeno konkurenčnost, trgovinski položaj in ustvarjanje novih delovnih mest. Vendar pa na tem področju Evropa zaostaja za svojimi glavnimi tekmeci glede vlaganja v visoko tehnologijo (po številu patentnih prijav) ima pa tudi zunanjetrgovinski primanjkljaj na področju visoke tehnologije. Njena največja slabost je brez dvoma razdrobljenost in razpršenost raziskovalne dejavnosti. Tu lahko Evropa ustvari dodano vrednost.


I.2.1 Vlaganje v Raziskave v Evropi naj se poveča najmanj na 3% BDP

Treba se je potruditi, da se skupno vlaganje v Raziskave poviša na najmanj 3% BDP (ena tretjina javnih sredstev in dve tretjini zasebnih vlaganj), da bo Evropa lahko enakovredna svojim tekmecem. EU porabi za Raziskave in razvoj le 1,9% svojega BDP, medtem ko ZDA porabijo 2,7%, Japonska pa 3%. Nujno je malim in srednje velikim podjetjem, posebno tistim, ki imajo manj kot devet zaposlenih, olajšati dostop do novih tehnologij. Ta podjetja v primerjavi z večjimi ponavadi namreč naletijo na več ovir pri uporabi informacijske tehnologije.Treba je določiti merila uspešnosti in izboljšati učinkovito industrijsko izrabo rezultatov raziskovanja. To vprašanje je tesno povezano z vzpostavitvijo primernih in pravno zanesljivih mehanizmov za zaščito intelektualne lastnine na evropski ravni in še posebej z odločbo, ki zadeva patent Skupnosti.


I.2.2 Vzpostavitev delujočega Evropskega raziskovalnega prostora

Usmeritev raziskovanja na nove tehnologije: Industrijska izraba rezultatov znanstvenih raziskav na področjih biotehnologije ter informacijske in komunikacijske tehnologije je gonilna sila gospodarske rasti. Na konkurenčnost Evrope v prihodnjih letih bo močno vplivala njena zmožnost, da predstavlja vodilno silo na področju novih tehnologij.

Temeljne "blue sky" raziskave se morajo razviti v Raziskave z resnično dodano vrednostjo. “Današnje "blue sky" Raziskave prispeva k uporabnim tehnologijam jutrišnjega dne.” Da se pripravimo na prihodnost, moramo podpirati temeljne raziskave, v mislih pa moramo imeti to, da se proizvodni ciklusi vse bolj krajšajo. Prednost je treba dati načinu dela, ki je bolj osredotočen na stranko.

Treba bi bilo spodbujati sodelovanje med javnimi in zasebnimi ustanovami ter povečati raziskovalno dejavnost na univerzah; olajšati bi bilo treba tudi prenos rezultatov v zasebne gospodarske družbe. Pomembno vlogo pri spodbujanju raziskovanja v zasebnem sektorju bi morale igrati davčne spodbude.

Treba je okrepiti Raziskave v medicini, da bi izboljšali zdravljenje in se soočili z novimi izzivi javnega zdravja. Zagotoviti je treba zadostna sredstva predvsem za raziskave na področju redkih in starostnih bolezni ter v zvezi s pojavom odpornosti na antibiotike.

Zagotovitev varne in visoko kakovostne hrane, še ena naša prednostna naloga, določa naslednjo osrednjo točko: raziskave na področju varnosti ter kakovosti živil in prehrane. Še posebej je treba okrepiti proizvodnjo na biološki osnovi.


I. 3. Poudarek na novih tehnologijah: soočanje z izzivi elektronske dobe

Razvoj digitalne tehnologije pospešuje konvergentnost medijev in povzroča, da postajajo skupni minimalni standardi neobhodni za neomejeno kroženje avdiovizualnih vsebin. S ciljem pospeševanja kulturne raznolikosti je treba vzdrževati pravico do podpiralne politike na področju avdiovizualnih medijev na nacionalni/evropski ravni.


I.3.1 Raziskave potencialov biotehnologije

Poslanska skupina EPP-ED je prepričana, da lahko nove tehnologije, še posebej pa biotehnologija, zagotovijo ustrezne rešitve za okoljske probleme in prispevajo k bolj trajnostnemu razvoju. S pomočjo teh tehnologij bi lahko tudi povečali količino in znižali ceno hrane ter s tem omogočili izboljšanje zdravja ljudi. Zato je treba podpirati razvoj novih tehnologij.

Naša skupina nasprotuje stališču, da se genetska tehnologija in biotehnologija v medicini povezujeta predvsem z možnostmi, v kmetijstvu pa s tveganji. EPP-ED veliko bolj verjame, da obstajajo na obeh področjih ogromne možnosti, ki bi jih bilo treba izkoristiti, pa tudi pomembna tveganja, ki jih je treba zmanjšati s pomočjo primerne zakonodaje. Glede etičnih omejitev humane genetike temelji stališče skupine na odločitvah kongresa EPP iz leta 2001 v Berlinu z naslovom "Unija vrednot", še posebej na tistih v zvezi s spoštovanjem človekovega dostojanstva.


I.3.2 Problikovanje programa "Televizija brez meja" v direktivo o vsebini televizijskih programov na območju EU

Ta program, ki se usmerja v pospeševanje sodelovanja med ponudniki televizijskih programov, bi bilo treba nadalje razviti v direktivo o vsebini televizijskih programov na območju EU, ki bi izboljšala upravljanje kroženja avdiovizualnih vsebin čez državne meje ter podprla razvoj močne in konkurenčne avdiovizualne industrije, katere gonilna sila bi moral biti zasebni sektor. Treba se je izogniti zamudam pri prilagajanju evropske zakonodaje in tako preprečiti dodatne pomanjkljivosti v evropski tehnologiji. Vendar pravne ovire za čezmejne medije ostajajo (na primer avtorske pravice).

To preoblikovanje mora upoštevati tehnološke in tržne spremembe, kar na eni strani pomeni, da je treba skupna evropska temeljna načela (človekove pravice, varstvo mladoletnikov, itd.) upoštevati v vseh avdiovizualnih vsebinah, na drugi strani pa, da je treba prilagoditi ali izločiti zastarela pravila z neprimernimi podrobnostmi, ki jih danes ni več mogoče z ničemer upravičiti (nekatera pravila oglaševanja, kvote obveznih vsebin, itd.).

Treba je razviti nove oblike nadzorovane samoregulacije za nove medije. Zdi se, da alternativne oblike regulacije in standardizacije nudijo učinkovita in manj birokratska sredstva zapolnjevanja pomankljivosti v nacionalni in evropski zakonodaji, na primer na področju varstva potrošnikov.

Obstoječih programov na področju avdiovizualnih medijev se je treba držati in jih razširiti, še posebej pobudo Evropske investicijske banke za i2i in MEDIA avdiovizualne programe, saj bomo tako lahko povečali kroženje evropskih del izven izvornih držav.

Za zagotovitev nadaljnjega razvoja dualnega sistema v evropski radiodifuziji ob izločanju obstoječega izkrivljanja konkurence morajo države članice v skladu z Amsterdamskim protokolom jasno in izrecno določiti opravljanje javne službe javnih radiotelevizijskih zavodov, da s tem upravičijo javno financiranje.


I.3.3 Razvoj nove generacije telekomunikacij

Naš cilj, ki naj bi izboljšal evropsko konkurenčnost na področju telekomunikacij, je olajšati izvajanje zakonodaje s tega področja. Bistveno je tudi zagotoviti varnost interneta. Trenutno je pomanjkanje varnosti velika ovira za razvoj elektronskega poslovanja.

Olajšanje razvoja 3G telekomov je osrednje vprašanje v zvezi z evropsko konkurenčnostjo. Vendar pa je enako pomembno dopustiti mirno utrditev akterjev na trgu kot tudi sekundarno trženje 3G spektra. Treba bo tudi postaviti pravila za skupno rabo infrastrukture mobilnega omrežja.

Prednostna naloga poslanske skupine EPP-ED je podpreti kakovostnejšo širokopasovno infrastrukturo ter izboljšati elektronsko vsebino v javni upravi, zdravstvu in izobraževanju, s tem pa državljanom olajšati dostopnost informacij in boljše storitve.


I. 4. Razvoj na podjetništvu temelječega evropskega gospodarstva najvišje kakovosti

Gospodarske družbe potrebujejo kakovostna pravna in fiskalna okolja ter taka, ki podpirajo podjetništvo, da bodo lahko konkurenčne v globalnem gospodarstvu. Treba je dati močan poudarek na učinkovito in pravočasno izvajanje lizbonske strategije ter na oblikovanje spodbudnega poslovnega okolja.


I.4.1 Izvajanje lizbonske strategije za strukturno reformo: oblikovanje jasnega načrta delovanja

Opaža se zadržanost pri izvajanju vitalnih strukturnih reform na podlagi lizbonskega programa v državah članicah EU. Oblikovati je treba jasen načrt delovanja, ki določa korake, potrebne za zagotovitev pravočasnega sprejetja reform.

Potreben je nov Akcijski načrt strukturnih reform (SRAP), ki strogo določa časovni okvir za izpolnitev do leta 2010. Nadalje se je treba bolj osredotočiti na cilje lizbonske strategije predvsem na naslednjih področjih: javne in zasebne investicije, še posebej v človeški kapital ter Raziskave in razvoj, okrepljen podjetniški duh v evropski družbi, podpora malim in srednje velikim podjetjem ter nižje stopnje splošne obdavčitve v EU.

Primerna zaščita intelektualne lastnine: o predlogu Komisije o evropskem patentu že leta potekajo razprave brez končne rešitve. Izhod iz te slepe ulice bi lahko ponudil popolnoma nov koncept zaščite intelektualne lastnine.

Naša skupina namerava vložiti pobudo za nov jasen in dostopnejši evropski patent, ki predstavlja ravnotežje med ameriškim zaščitnim načinom in evropskim pristopom, ki spodbuja investicije. Tudi druge direktive na področju intelektualne lastnine (programska oprema in blagovne znamke) bo treba pregledati v skladu s tem.

Treba je dokončati liberalizacijo energetskega trga: EU trenutno dela na popolni deregulaciji in s tem na uvajanju enakih konkurenčnih pogojev v sektorju oskrbe z elektriko in plinom, dveh velikih monopolnih področjih na notranjem trgu. Tako pravnim kot fizičnim osebam mora biti omogočeno svobodno izbirati ponudnike glede na svoje potrebe. Potrebujemo harmoniziran pravni okvir, ki zagotavlja primerno javno službo.

Treba je ustvariti močan vseevropski kapitalski trg in s tem znižati stroške poslovnega kapitala v hitro spremenljivem finančnem okolju. Naša prednostna naloga je najkasneje do leta 2005 zagotoviti pravočasno uresničenje Akcijskega načrta o finančnih storitvah, kot je predvideno v lizbonskih sklepih. Ta proces mora uvesti pregleden finančni informacijski sistem, ki omogoča učinkovito primerljivost rezultatov podjetij ter nudi primeren in celovit bonitetni nadzor. Hkrati je treba nova pravila o pogodbenem pravu razširiti na druge vire: na obveznice, vrednostne papirje, zavarovalne pogodbe.


I.4.2 Upravljanje podjetij: uvajanje enakih konkurenčnih pogojev na področju prava gospodarskih družb

Zaradi neskladij na področju prava gospodarskih družb - v vseh možnih kombinacijah v zvezi s strukturo, revizijami in spornostjo nadzora - nekatera podjetja ne morejo popolnoma izkoristiti prednosti notranjega trga, medtem ko imajo druga prekomerne ugodnosti. Harmonizacija je nujno potrebna za uvajanje enakih konkurenčnih pogojev za evropska podjetja. Poročilo Winter II, objavljeno novembra 2002, je ponudilo konkretne predloge.

O novih pobudah za skupna pravila o pravu gospodarskih družb, ki naj bi nadomestila peto direktivo o pravu gospodarskih družb in ki še niso pridobile soglasja vseh vpletenih, bo treba še naprej razpravljati in se poskušati o tem dogovoriti.

Potrebna so bolj prilagodljiva skupna pravila za zasebne družbe z omejeno odgovornostjo, da bodo lahko mala in srednje velika podjetja delovala po vsej EU in imela koristi od notranjega trga, ob tem ko bodo vzdrževala svojo naravo zasebnih družb z omejeno odgovornostjo. Naša skupina se bo trudila za napredek na tem področju.


I.4.3 Podjetništvo ter malim in srednje velikim podjetjem naklonjeno družbeno okolje

Za uspešno soočenje s konkurenco v globalnem gospodarstvu potrebujejo podjetja tudi kakovostno okolje v smislu pravnih in finančnih okvirov, infrastrukture ter davčnih sistemov. Posebej se je treba potruditi pri oblikovanju spodbudnega poslovnega okolja.

Predpogoj za to je, da odpravimo subvencije, nevidne omejitve in druge motnje na trgu ter se zanesemo na dana pravila konkurence.

Naša najpomembnejša prednostna naloga je oblikovati okolje, prijazno podjetništvu, ki izboljšuje položaj evropskih podjetij, še posebej s krčenjem ovirajoče birokracije na najnižjo možno raven in sistematičnim ocenjevanjem vpliva poslovnih stroškov na zakonodajo.

EPP-ED hoče z zmanjšanjem pravnih ovir ter z olajšanjem dostopa do ustanovitvenega in tveganega kapitala vzpodbuditi ustanavljanje novih podjetij. Na tem področju je treba preveriti vse različne modele ustanovitve podjetij in vzpodbuditi izmenjavo najboljših praks med državami članicami.

Že na najnižjih stopnjah vzgoje in izobraževanja je treba vzgajati in učiti za podjetništvo, zaupanje v lastne sposobnosti in odgovornost.

Izdelava boljšega okvira za mala in srednje velika podjetja:
Mala in srednje velika podjetja so motor evropskega gospodarstva. Več kot 99% družb v EU je malih in srednje velikih. Nudijo 66% vseh delovnih mest in s tem prispevajo h gospodarski rasti. Bistveno je, da jih v EU temu primerno ščitimo in podpiramo ter nanje ne nalagamo nepotrebnih bremen. Predpogoj za dosego lizbonskih ciljev je upoštevanje listine o malih in srednje velikih podjetjih, kar poleg ostalega vključuje:

• prilagodljiva pravila za trg delovne sile;
• odstranitev zakonodajnih bremen in boljši dostop do informacij;
• boljši dostop do financiranja in do kapitalskega trga;
• olajšanje kakovostno izvedenih investicij v Raziskave in tehnologijo;
• pospeševanje inovacij.

I.4.4 Vzpostavitev integriranega trga blaga široke potrošnje

Pošten in uravnotežen proces liberalizacije trga blaga široke potrošnje, s katerim bi se izognili nelojalni konkurenci, bi moral evropskim državljanom in podjetjem zagotoviti ponudbo blaga in storitev po razumnih cenah.


I.4.5 Konkurenčni davčni sistemi in nižji davki

Načelo nižjih davkov je v središču ekonomskega modela EPP-ED, saj imajo vse sredinske in desno sredinske stranke za cilj ustvarjanje gospodarske blaginje in spodbujanje zasebne iniciative. Visoki davki pomenijo breme za zasebni sektor in posameznike ter zahtevajo večjo vpletenost države v gospodarske zadeve na škodo podjetništva.

Ne le da so razni davčni sistemi zapleteni in nedosledni, temveč predstavljajo tudi očitne ovire za čezmejne dejavnosti in za prosti pretok blaga, oseb in kapitala. Zato je treba spodbuditi nadaljnje korake reformiranja davčnih sistemov in sprejetje ustaljenega sistema DDV, ki temelji na načelu izvorne države. Tako bodo postali davčni sistemi držav članic EU nevtralni in konkurenčni.

Hočemo pošteno in učinkovito konkurenčnost davčnih sistemov. Naš model temelji na usklajeni definiciji davčne osnove, ki velja za obdavčitve na enotnem trgu, državam članicam pa prepušča svobodno izbiro davčne stopnje. To bo ustvarilo zdravo davčno konkurenco, saj lahko podjetja izberejo svojo lokacijo v bolj preglednem okolju in se, če je treba, preselijo v državo z manjšimi administrativnimi obremenitvami. To bo z zagotovitvijo učinkovite alokacije kapitala tudi spodbudilo čezmejne dejavnosti in dalo zagon celotnemu gospodarstvu. Odločanje o obdavčitvah, ki niso v povezavi z enotnim trgom, bi bilo treba popolnoma prepustiti državam članicam.

Pomembni prednostni nalogi naše skupine sta sistem obdavčevanja podjetij, ki spodbuja čezmejne dejavnosti, in odstranjevanje davčnih ovir, ki ogrožajo pravilno delovanje notranjega trga. To je mogoče doseči z določitvijo konsolidirane davčne osnove za tista podjetja, ki so urejena po statutu evropske gospodarske družbe. Druga varianta je, da to možnost dovolimo gospodarskim družbam, ki delujejo v več državah članicah.

Ustaljen sistem DDV, ki temelji na načelu 'izvorne države', je boljša rešitev, s katero se lahko izognemo motnjam na notranjem trgu. Nasprotujemo novemu pristopu Komisije, ki namerava le "izboljšati prehodni sistem", ki ga je vzpostavila šesta direktiva o DDV.


I. 5. Konkurenčna evropska prometna politika: zagotovitev učinkovitih prometnih povezav

V razširjeni Uniji bodo imele učinkovite in hitre prometne povezave močan vpliv na konkurenčnost evropskega gospodarstva. Glede na to, da se po vseevropskih prometnih omrežjih (TEN) prepelje skoraj polovica blaga in potnikov, so le-ta resnično življenjskega pomena za EU. Odstraniti je treba še preostala ozka grla v prometnih omrežjih ter vzpostaviti ravnotežje med regijami in v vse bolj neuravnoteženi uporabi različnih vrst prevoznih sredstev.

Vseevropska omrežja je treba z namenom, da spravimo prometna omrežja novih držav članic na visoko raven, razširiti in zagotoviti učinkovito povezavo z obstoječimi omrežji sedanje petnajsterice. Istočasno je treba zagotoviti pošteno konkurenco med vrstami prevoznih sredstev ter uporabnikom zaračunati strošek izgradnje in vzdrževanja vseevropskih omrežij.

Za vzpostavitev učinkovitega železniškega trga v Uniji je treba odpreti nacionalna železniška omrežja in olajšati novim železniškim podjetjem dostop do trga.

Za vzpostavitev razumnih pogojev konkurence za ponudnike prevoznih storitev in za uporabnike je treba odnose s tretjimi državami, posebej na področju letalskega in pomorskega prometa, urejati na ravni Skupnosti. Treba je zagotoviti izvajanje koncepta evropskega notranjega trga na evropskem nebu z enotno kontrolo zračnega prometa.

Visoka stopnja varnosti v pomorskem, železniškem in zračnem prometu je pomemben del splošne prometne politike. Treba je učinkovito izvajati varnostno zakonodajo in uskladiti sankcije za njeno neupoštevanje. Oceniti bo treba dejavnost Evropske agencije za železniški promet, katere naloga je zagotavljanje varnosti po vsej Skupnosti.


II. TRAJNOSTNI RAZVOJ: USTVARJAMO ZA PRIHODNOST

Želimo si celovito politiko, ki temelji na dinamični, do okolja in družbe odgovorni tržni ekonomiji. Naša vizija temelji na pojmu trajnostnega razvoja, ki naj vpliva na vsa zakonodajna področja, od okoljske, regionalne, do gospodarske, energetske, prometne ali kmetijske politike pa tudi trgovinske politike. Da bi ustvarili konkurenčno in ekološko zdravo Unijo za nas same in za bodoče generacije, moramo še bolj poudariti povezanost med zdravim okoljem in močnim gospodarstvom.

Možnosti, ki jih odpira postopno uvajanje dolgoročnih okoljsko in družbeno odgovornih modelov tržne rasti, so neznanske, saj bo ta proces vzpodbudil napredek v raziskovanju, novih industrijah in tehnologijah ter posledično omogočil odpiranje novih delovnih mest. Vendar pojem trajnostnega razvoja ne more biti enostavno vsiljen z vrha. Pretirano urejanje s predpisi bi ta proces omrtvilo.

Prepričani smo, da so ključni dejavniki uspeha naslednji:

Subsidiarnost in odgovornost na lokalni ravni: Podrobna zakonodaja in/ ali centralizacija bi imela zaviralne učinke. Verjamemo, da lahko lokalne oblasti najbolje ugotovijo, kaj je znotraj določene regije potrebno in izvedljivo. Znotraj okvirnih ciljev lahko prav oni najbolje odločajo o konkretnih ukrepih in načinu njihove izvedbe.

Realistični zakonodajni cilji, ki dopuščajo prilagodljivost pri izvedbi: Brez načinov doseganja so cilji neuporabni. Realizem je prvi korak do uspeha; zatorej mora zakonodaja dopuščati dovolj manevrskega prostora za prilagajanje lokalnemu okolju in regionalnim posebnostim. Kljub temu naj EU podrobno nadzoruje izvajanje.

Vzpodbujanje in zaupanje v zasebne pobude: Zasebni sektor je bistveno prepričati o dolgoročnih konkurenčnih prednostih razvoja "trajnostnih" proizvodnih metod in uporabe okolju prijazne tehnologije. To naj bi prej kot s subvencijami, ki največkrat omejujejo sprejemanje osebnega tveganja in ustvarjalnost, dosegli s finančnimi vzpodbudami in spodbujanjem prostovoljnih dogovorov ter z uporabo tržnih inštrumentov, namenjenih zviševanju konkurenčnost okoljevarstveno osveščenih podjetij.

Informiranje in poučevanje državljanov. Ustrezna informiranost je ključna za dvigovanje državljanske osveščenosti o okoljski problematiki.


II. 1. Promoviranje skupne evropske dediščine

Naša prihodnost je naša izbira. EPP-ED se je jasno opredelila za čistejše okolje in trajnostni razvoj. Zaščito državljanov in njihovega okolja, njihove zgodovinske in naravne dediščine, moramo postaviti v jedro evropske politike. Klimatske spremembe in njihove možne škodljive posledice, onesnaževanje zraka v mestih, padec kakovosti urbanega okolja in sekundarne posledice rasti kot tudi ostale nadležne posledice onesnaževanja imajo občuten vpliv na vsakodnevno življenje državljanov v ekonomskem, socialnem in zdravstvenem smislu. Odzvati se moramo hitro in odločno.


II.1.1 Promoviranje varnega okolja: udejanjimo pravico do zdravega okolja

Nedavne naravne katastrofe (kot so poplave, nevihte) so povzročile resno zaskrbljenost glede možnih posledic klimatskih sprememb. Podobno sta brodolom Erike ob francoski obali in podobna nesreča Prestigea izpostavili potrebo po krepitvi sistema odgovornosti za varovanje okolja. Naša dolžnost, tako do kakovosti življenja evropskega državljana kot do bodočih generacij, je poskrbeti za mehanizme, ki udejanjijo pravico do zdravega okolja.

Ustrezno izvajanje in natančen nadzor stroge evropske okoljevarstvene zakonodaje kot tudi boljša evalvacija prihodnje politike spadata med glavna predpogoja tega, da bi na področju varovanja okolja postali svetovni voditelji.

Z učinkovitim sistemom ekološke odgovornosti bi udejanjili pravico državljanov do zdravega okolja. Ta pristen sistem okoljevarstvene odgovornosti, temelječ na principu "onesnaževalec naj plača", bi vključeval ustrezen nadzor, kazni in odškodnine.

Boj proti klimatskim spremembam ostaja pomembnejša prednostna naloga. S tem, ko se je v okviru Kyotskega protokola odločno zavezala zmanjševanju izpusta toplogrednih plinov za 8% do leta 2010, je Evropa sprejela jasno, v prihodnost usmerjeno odločitev o čistejšem svetu. Naša skupina je naklonjena evropskemu načrtu hitre in konkretne uveljavitve Kyotskega protokola. Z njim naj bi se sprožila celostna politična pobuda, s katero bi EU na tem področju postala svetovna voditeljica.

Izboljšanje kakovosti okolja v urbanih področjih naj bo naslednja osrednja tema. 80% prebivalstva danes živi na urbanih področjih in je izpostavljeno nenehnim neprijetnostim (hrup, onesnaženje zraka, promet, smeti, alergije in stres), ki vplivajo na javno zdravje. Ogromen trud je potrebno vložiti predvsem v izboljšanje kakovosti goriva ter čistejše motorje, pa tudi v zmanjševanje porabe goriva vozil. Potrebno je izvajati akcije za dvig osveščenosti javnosti, s čimer bi vzpodbujali uporabo obnovljivih se energetskih virov. Skladno s principom subsidiarnosti je pomembno tudi vzpodbujati racionalno načrtovanje uporabe zemljišč, kar omogoča sožitje med urbanim in naravnim okoljem.

Biološka raznolikost EU je dediščina naših državljanov. Z novimi državami članicami se bo pomembno zvišala površina neokrnjenih pokrajin, gozdov in močvirij. Odgovorni smo, da te predele ohranimo in jih predamo bodočim generacijam.

EPP-ED je odločena sprožiti skupne ukrepe za krepitev prispevka znanosti in tehnologije k trajnostnemu razvoju, še predvsem pa za vzpodbujanje razumevanja povezanosti med okoljem ter tehnološkim napredkom.


II.1.2 Promoviranje proizvodnje čiste energije in trajnostne prometne politike

Boj proti klimatskim spremembam je absolutna prednostna naloga in eden večjih izzivov za Unijo. Evropska unija je energetsko intenzivna ekonomija: Poraba se letno zveča za 1 do 2%, pri čemer prevladujejo fosilna goriva. 94% ogljikovega dioksida, ki v Evropi nastane zaradi človeškega dejavnosti, izvira s področja energetike. Dolgoročno ne sme ostati pri tem: Evropa mora nujno na novo preučiti svoj sistem dobavljanja energije.

Potrebno je spodbujati uveljavljanje novih in obnovljivih energetskih virov. Poudariti moramo možnosti vlaganja v obnovljive vire energije in podpirati dostop do sredstev financiranja na ključnih področjih kot so sončna in vetrna energija, uporaba biomase, da bi ti viri prišli v širšo uporabo.

Naš manevrski prostor je vseeno omejen: ob promoviranju zmanjšanja energetske intenzivnosti našega gospodarstva in zagotavljanju večje energetske izrabe, moramo tudi ohraniti uporabo energije iz jedrskih virov, ob strogem spoštovanju visokih meril varnosti in nacionalnih odločitev.

Preko bolj intenzivnih raziskav na področju reaktorjev z jedrsko cepitvijo in na področju upravljanja z radioaktivnimi gorivi ter odpadki je potrebno razviti učinkovitejše, cenejše reaktorje. Vzporedno s tem moramo zagotoviti tudi, da bodo nove države članice uveljavile enako visoka merila varnosti in se strogo držale svoje zavezanosti, da zaprejo stare elektrarne.

Nova, okolju prijaznejša prometna politika predpostavlja prekinitev postavljanja vzporednic med stalnim povečevanjem obsega prometa in gospodarsko rastjo. Zmanjševanje obremenitve okolja in preprečevanje prometnih zastojev zahteva resne spremembe naših sredstev in navad v prometu, predvsem bolj razumno rabo različnih sredstev. To vključuje spremembo ravnovesja v uporabi prometnih oblik k bolj čistim sredstvom, predvsem v urbanih področjih, medtem ko se mora prevoz blaga na dolge razdalje preusmeriti na do okolja bolj prijazna prevozna sredstva (železnice, plovba po celinskih vodah in obalna plovba).

Uravnoteženo vzpostavljanje Vseevropskih omrežij (TEN), s katerimi bi preobrnili rastoče neravnovesje med regijami in olajšali ekonomski razvoj obrobnih regij predvsem v novih državah članicah, je potrebno združiti z razvojem stroškovno racionalnega prometnega sistema.


II. 2. Trajnostna rast v družbi za vse in vsakogar

Da bi napredovali k trajnostni rasti v družbi, ki bo bolje vključevala vse in vsakogar, je potrebno vzdrževati makro-ekonomsko stabilnost, vzpodbujati vlaganja in zmanjšati nesprejemljivo visoko stopnjo nezaposlenosti. Naša vizija je, da bo možnosti za rast, kakovost in socialni napredek ponudil svobodni trg in ne država. Kajti pristna socialna usmerjenost pomeni predvsem ustvarjanje delovnih mest in zmanjševanje nezaposlenosti. Najboljši način promoviranja večje rasti in družbe, ki vključuje vse in vsakogar, je namreč tržna ekonomija, temelječa na individualni odgovornosti, konkurenci in pristni družbeni odgovornosti.


II.2.1 Zagotavljanje večje rasti in vlaganj: izboljšanje poslovnega okolja

Za pospeševanje gospodarske rasti in vlaganj so potrebni nadaljnji ukrepi, s katerimi bi izboljšali poslovno okolje in liberalizirali trg.

Sistematizirati je treba vrednotenje poslovnih stroškov zakonodajnih in okoljevarstvenih ukrepov ter odstraniti ovirajočo birokracijo in administrativne ovire, tako zelo škodljive za majhne tržne ekonomije. Vzpodbujati je potrebno nastanek novih podjetjih in olajšati dostop do zagonskih sredstev in skladov tveganega kapitala. Olajšati moramo možnost ustanavljanja podjetij v Evropi.

Vzpodbujati je potrebno izvajanje javnih del s strani zasebnega sektorja in s tem širiti možnosti izbire potrošnikov. Konkurenca bo pomagala znižati cene in izboljšati kakovost storitev, medtem ko lahko vlade postavijo merila za zagotavljanje enakopravnih in splošno veljavnih predpisov za izvajanje storitev v javnem interesu.


II.2.2 Ustvarjanje delovnih mest in zagotavljanje vzajemne podpore

Odpiranje delovnih mest je bistveno za preživetje Evrope. To je vsekakor družbeno bolj sprejemljivo kot njihovo zapiranje. Raven brezposelnosti v večini Evrope je nesprejemljivo visoka, socialno nesprejemljiva in finančno nestabilna. V središču našega programa so izboljševanje možnosti za nezaposlene, reforma trga delovne sile, vlaganje v ljudi in vseživljenjsko učenje. Zato je potrebno odstraniti administrativne ovire do bolj prilagodljivega trga delovne sile in sistematizirati usposabljanje, s čimer se bo pospešila dinamika in bodo spretnosti postale ustreznejše. Pasivni ukrepi v pomoč nezaposlenim so lahko zgolj kratkoročna rešitev.

Da bi dosegli lizbonske cilje in zvišali produktivnost, se je pomembno osredotočiti na večanje prilagodljivosti in boljšo varnost pri delu, vzpodbujanje podjetništva, pa tudi izboljšanje zaposljivosti nezaposlenih ter integracijo družbeno izključenih ljudi.

Vzdrževati je potrebno osnove sistema socialne varnosti za tiste, ki ne zmorejo sami, čeprav se zdi potrebna reforma trenutnega sistema. Princip vzajemne podpore naj ostane jedro evropskega socialnega modela. Državljani imajo pravico, da se zanesejo na državno pomoč in solidarnost, ko se zaradi bolezni, nezaposlenosti ali drugih tveganj znajdejo v težavah, ki znižajo njihove dohodke in dohodke njihovih družin.


II.2.3 Vključenost v družbo

Želimo si kakovostne priložnosti. Geslo našega političnega programa je nihče ni oviran oziroma na nikogar ne pozabimo. Z vizijo vse socialne sloje vključujoče in kohezivne Evrope smo zavezani k "pošteni kupčiji za vsakogar". Da bi ta cilj dosegli, je potrebno posebej poudariti boj proti družbeni izključenosti, ki doleti vedno več ljudi, ženske, pa tudi mlade in manjšine.

Posebno pozornost je potrebno nameniti pričakovanjem mladih. Program Mladina naj se bolj osredotoči na tiste, ki imajo težave s socialno in ekonomsko integracijo.

Bolj bi bilo potrebno poudariti in izkoristiti socialno in izobraževalno vlogo športa kot sredstva za integracijo in sodelovanje v družbi, načina vzpodbujanja strpnosti, športnega vedenja, spoštovanja pravil in razlik, pa tudi kot oblike spopadanja z izločenostjo, ksenofobijo in rasizmom. Pogodba ES bi morala bolj izrecno prepoznati svojstveno vlogo športa, upoštevajoč njegovo družbeno vlogo. Večji poudarek bi morala dobiti tudi vloga športa v izobraževanju, v povezavi s formalnimi izobraževalnimi programi (šolskimi predmeti) ali neformalnimi aktivnostmi (vzpodbujanje prostovoljnega sektorja in vloge športnih organizacij ter zvez), vse od naštetega podpira poslanska skupina EPP-ED. Prednostna naloga je tudi boj proti uporabi prepovedanih substanc v športu.

Visoka kakovost življenja starejših, ki predstavljajo rastoči delež prebivalstva, mora biti med prednostnimi nalogami. Trenutno jih nadpovprečen delež živi v izolaciji in revščini. Njihove posebne potrebe in pričakovanja morajo biti del evropskega političnega programa.

V politiki Skupnosti mora biti upoštevano spodbujanje enakopravnih možnosti za ženske in odprava diskriminacije vseh vrst. Da bi uspeli najti ravnovesje med poklicnim in družinskim življenjem je ključno, da sprejmemo konkretne ukrepe, kot je izboljšanje ponudbe varstva otrok, povečevanje pomoči materam in nižanje njihovih prispevkov za socialno varnost.

Izvajanje pobud na osnovi sklepov Sveta Evrope v Barceloni bo pripomoglo k uspešnosti boja proti revščini in družbeni izključenosti. V odnosu do univerzalne dimenzije trajnostnega razvoja predstavljajo glavne izzive izkoreninjenje revščine, vzpodbujanje socialnega razvoja, pa tudi krepitev zdravja.


II. 3. Soočanje z izzivi starajočega se prebivalstva

Javni pokojninski sistem je zaradi podaljševanja pričakovane življenjske dobe oziroma povečevanja števila upokojenih državljanov v primerjavi z delovno aktivnim prebivalstvom skrajno finančno obremenjen. Razmerje med delovno aktivnimi in upokojenimi v EU se bo med leti 2000 in 2050 več kot podvojilo s 24% na 49%, kar z drugimi besedami pomeni, da bosta za vsakega ostarelega namesto 4 samo še 2 osebi delovno-aktivne starosti. Da bi javni sistemi socialne varnosti dolgoročno ostali finančno rentabilni, je zatorej nujno potrebno izvesti odločne reforme. V okviru spoprijemanja s posledicami demografskih sprememb bi morale države članice EU sprejeti vrsto dopolnjujočih in ne izključevalnih ukrepov, s pomočjo katerih bi se delno vzpostavilo porušeno ravnovesje.


II.3.1 Dvigniti je treba upokojitveno starost¹ Ker ljudje živijo dlje, bi morali kot predpogoj za prejemanje polne pokojnine tudi dlje časa delati in prispevati v nacionalne pokojninske sklade.


II.3.2 Na trgu delovne sile bi morali zvišati delež starejših od 55 let. V večini evropskih držav je delež starejših od 55 let na trgu delovne sile relativno nizek, predvsem zaradi zelo dragih možnosti zgodnje upokojitve. Zatorej bi bilo potrebno, recimo z davčnimi vzpodbudami, čim bolj znižati število zgodnjih upokojitev ter zvišati upokojitveno starost.


II.3.3 Potrebno je odločno vzpodbujati kapitalske pokojninske sklade. Trajna rešitev financiranja pokojnin zahteva ustrezno ravnovesje med javnimi, poklicnimi in zasebnimi pokojninskimi shemami. Delež sistemov sprotnega plačevanja bi se moral postopoma zmanjševati, medtem ko bi se preko ustreznega javnega pokojninskega sistema ohranjala nacionalna solidarnost.


II.3.4 Upoštevati je treba potrebo po vzpodbujanju višje rodnosti. Priseljevanje ni dolgoročna rešitev za spoprijemanje s posledicami demografskih sprememb. Modra rešitev je vzpodbujanje višje rodnosti z omogočanjem ustreznega okolja, predvsem za ženske, ki želijo delati.


II.4. Ohranjanje vitalnosti regij: ustvarjanje blaginje Unije s sodelovanjem

Politika EU o gospodarski in socialni kohezivnosti ima pomembno vlogo v manj razvitih regijah, tako da zmanjšujejo razvojni prepad med njimi ter jim dopuščajo, da živijo in uspevajo. Tako le-te ostajajo ključen dejavnik na poti k stabilni, kohezivni Evropski uniji, sprejemljivi za vse socialne sloje.


II.4.1 Prilagoditev politike ekonomske in socialne kohezivnosti novim geografskim okvirom

"Vzdrževanje kohezivnosti" v na novo razširjeni Uniji predstavlja za strukturno politiko vedno večji izziv. V prihajajočem zakonodajnem obdobju se Unija sooča z usklajevanjem dveh temeljnih zahtev: solidarnost z državami novimi članicami in podporo strukturnemu razvoju trenutno manj uspešnim regijam. Politika kohezivnosti bo v prihodnje morala upoštevati socialne razmere in pogoje zaposlovanja določene regije in vplivati na ostalo politiko Skupnosti.

Da bi zadostili rastočim potrebam je potrebno strukturno politiko ponovno ovrednotiti glede na socialni razvoj in razvoj infrastrukture s proporcionalno manjšimi finančnimi sredstvi. Glede na to, da so se razlike v razvojnih stopnjah regij s širitvijo povečale, je za doseganje kohezivnosti posledično potrebna zvišana raven tako učinkovitosti kot solidarnosti.

Da bi pripravili na novo opredeljen finančni načrt politike kohezivnosti Skupnosti, morajo biti politike EU bolje usklajene, da bi se prilagodili novi geopolitični podobi Evrope. Hkrati je potrebno na prvo mesto postaviti optimalno porabo regijskih sredstev. Potrebno je postaviti okvirne pogoje za razvoj infrastrukture ter začeti trajnostne projekte, njihovo izvedbo pa natančno nadzorovati. Odstraniti je potrebno dejavnike, ki povzročajo zamude - ne pa zgolj popraviti njihove učinke - in zagotoviti preglednost razdelitve finančnih sredstev.


II.4.2 Razvoj trajnostnega in kakovostnega turizma

Turizem predstavlja 5% delovnih mest v Skupnosti in ima pomemben vpliv na regijske stopnje zaposlenosti. EU bi morala pri koordiniranju pobud za dinamični in kakovostni turizem delovati po principu najboljše prakse, s čimer bi zvečali potencial evropskega turizma in promovirali zgodovinsko, kulturno in gastronomsko bogastvo evropskih regij.


II.4.3 Promoviranje evropske kulture

Bogastvo Evrope je njena kulturna edinstvenost in raznolikost. To skupno dediščino je potrebno ohraniti in postaviti evropsko kulturno območje na vidno mesto. Odločno je treba promovirati evropsko regionalno kulturo ter jezike, še posebej na področju filma in medijev. Javno financirana občila, ki naj v skladu z Amsterdamsko pogodbo ponujajo kulturno raznolikost, bi morala na tem področju dejansko uresničiti svojo nalogo.

Pri razumevanju evropske zgodovinske in kulturne dediščine bi se morali posebej posvetiti srednji in vzhodni Evropi, saj sta bili ti področji do vzpostavitve pluralistične demokracije pogosto zapostavljeni.

S tem namenom mora biti preoblikovan okvirni programa Culture 2000, tako da se poveča njegova izvedljivost in prilagojenost pričakovanjem državljanov.

Zvečati je potrebno konkurenčnost kulturnega sektorja, pri čemer naj se upoštevajo kulturni vidiki projektov, ki se financirajo iz strukturnih skladov.

V skladu s členom 151 Pogodbe ES je potrebno princip glasovanja s kvalificirano večino prenesti na področje kulturne politike in nadomestiti neobičajen postopek soodločanja z anonimnim glasovanjem.


II.5. Razvoj vitalnega in trajnostnega kmetijstva

Z razvojem trajnostnega kmetijstva v Evropi bomo zagotovili, da bodo tudi bodoče generacije lahko izrabljale izjemne evropske naravne vire. Hkrati trajnost odseva skrb za potrošnike, predvsem glede varnosti in kakovosti pridelovalnih metod.

Z iztekom Agende 2000 v letu 2006 bo oblikovanje političnih smernic za celovit in dolgoročen načrt trajnostnega, vitalnega kmetijstva, postalo prednostna naloga.

Pred nami so trije izzivi: Prvič, gospodarski izziv, odgovor na katerega je krepitev konkurenčnosti kmetijskega sektorja. Drugič, socialni izziv, kamor spada izboljšanje življenjskih pogojev in ekonomskih priložnosti na podeželju. Tretjič, ekološki, rešitev katerega je vzpodbujanje dobre ekološke prakse ter omogočanje vzdrževanja biološke raznolikosti in krajine. Skupina EPP-ED mora zagotoviti, da bo prihodnja reforma skupne kmetijske politike upoštevala vse tri zgoraj naštete vidike.


II.5.1 Razvoj okolju prijaznega kmetijstva

Naša prednostna naloga je izboljšanje zdravosti kmetijske pridelave. Okolju prijazno kmetijstvo ne pomeni uporabe "staromodnih" metod. Ravno nasprotno, poudariti je potrebno krepitev novih industrij in tehnologij in/ali tehnologij na biološki osnovi.

S pomočjo raziskovanja na področju okolju prijaznih izdelkov bomo našli trajne rešitve za razumno rabo naravnih zemeljskih virov in za razvoj okolju neškodljivih izdelkov.

Potrebno je promovirati vlogo kmetovalcev kot zaščitnikov okolja. Poleg povečanja intenzivnosti kmetijstva moramo kmetovalce vzpodbujati tudi k aktivnem ščitenju podeželske krajine in biološke raznolikosti ter k uporabi okolju neškodljivih izdelkov.

Promoviranje dobrobiti živali je ključno, ne zgolj iz etičnega vidika, ampak tudi z vidika vedno večjih potreb po kakovosti in je zatorej način doseganja konkurenčnosti. Odločno je treba vzpodbujati vlaganje kmetovalcev v zdravo rejo živali, kar je najboljši način za dolgoročno preživetje živinoreje.


II.5.2 Na poti k novi celostni politiki razvoja podeželja

Da bi zagotovili vitalnost in socialno kohezivnost podeželja, moramo okrepiti drugi steber skupne kmetijske politike in oblikovati novo, celostno politiko razvoja podeželja. Naš cilj je vzpodbuditi večnamenskost, družinska podjetja in podeželsko industrijo ter tako vzpodbujati zaposlovanje in preprečiti demografsko praznjenje področij. Upoštevajoč dejstvo, da je polovica podeželskega prebivalstva starejša od 50 let, se bomo posebej posvetili mladim kmetovalcem in zagotavljanju sredstev za njihovo usposabljanje. Poleg tega je v podeželskih regijah bistveno vzpodbujati izrabo vsega človeškega potenciala, predvsem žensk, ki igrajo pomembno vlogo tako pri kmetovanju kot pri razvoju podeželja.

Dandanes je 10% proračuna za kmetijstvo namenjenega razvojnim pobudam. Za doseganje naših ciljev to ne zadostuje. Stroške predlaganega premika k drugemu stebru naj namesto zgolj sredstev iz drugega stebra skupne kmetijske politike krijejo tudi sredstva iz strukturnih skladov.

Kmetovalcem, ki živijo pod ravnjo življenjskega minimuma je potrebno dodeliti ustrezno socialno-ekonomsko pomoč in ustanoviti posebne zavarovalniške sheme za zaščito kmetov, ki utrpijo bolezni živali.

Kjer je to možno, naj bo izvajanje teh strukturnih ukrepov decentralizirano, čeprav mora Parlament soodločati o ključnih vidikih.

Na splošno je potrebno podpirati uvajanje ukrepov, s katerimi bi se izognili navzkrižnemu prilagajanju zakonodaji, ki vodi k zmanjševanju konkurenčnosti v primerjavi z državami nečlanicami. Na mednarodni ravni je pomembno tudi, da Evropska unija vztraja, da WTO (Svetovna trgovinska organizacija) razširi svoje ukrepe "zelenega paketa" na nekomercialno blago.


II.6. Razvoj socialno in okoljsko trajnostne ribiške politike

Ribiški sektor se sooča z resno okoljsko problematiko - preko katere se odraža njegova odvisnost od naravnih virov - in s socialnimi težavami ter kohezijskimi težavami ob rastoči nezaposlenosti. Dandanes je od ribolova neposredno odvisno 550.000 delovnih mest. Mnoge od zadevnih regij so obrobne regije, ki jih najdemo na prioritetni listi regij za pomoč iz skladov, ribolov pa je nemalokrat za njih strateškega pomena. Upoštevajoč škodljive vplive ribolova na naravno in socialno okolje se zdi trenutna reforma neizogibna in mi jo moramo z vsemi močmi podpreti.

Reforma mora zagotoviti trajnosten in vitalen obstoj ribiškega sektorja v EU. Zavzemati se moramo za bolj prilagodljivo politiko, ki bo zadovoljila trenutne potrebe sektorja ter vzporedno s tem načrtovati razumno upravljanje z ribiškimi viri, ki se z ulovom zmanjšujejo. Nujno bo treba poiskati tudi rešitev težav s postranskim ulovom. Boljše upravljanje z viri bo zahtevalo okrepljeno Raziskave in zanesljive podatke o obstoječih ribiških virih.

Zagotoviti je potrebno moderno ladjevje, prilagojeno virom, ki so na voljo. Želimo si tudi, da bi zaposleni v tem sektorju prejemali dohodke, ki bi jim, kolikor je to mogoče, zagotavljali enake življenjske pogoje kot zaposlenim v sorodnih sektorjih.

Skupna ribiška politika mora biti del zunanje politike Unije, da bi tako trgovanje združili z vidiki zunanje politike. Dostop do virov in dostop do trga (pravica vlaganj v državah nečlanicah, prosti dostop do pristanišč, boj proti nedovoljenemu ribolovu) moramo uskladiti in sestaviti lastne pogodbe o ribolovu z državami nečlanicami, da bi tako ohranjali možnosti ribolova našega ladjevja izven voda EU.

Razviti je treba pobude za krepitev akvakulture.


¹ Točke II.3.1., ki omenja zvišanje upokojitvene starosti, v stranki Nea Democratia ne morejo podpreti. Upokojitvena starost v Grčiji je 65 let, česar pa v ND nimajo namena spreminjati.


III. EVROPSKI DRŽAVLJANI: RASTOČA POTREBA PO VARNOSTI

Varnost je glavna skrb evropskih državljanov. Večja potreba po varnosti se kaže na mnogih področjih, vse od varnosti na ulici, nadzora na zunanjih mejah, boja proti terorizmu do zdravstvenega varstva, zdrave prehrane ter gospodarstva z visoko stopnjo brezposelnosti in tveganjem za stečaje. Da bi se odzvali na raznotere skrbi evropskih državljanov, poslanska skupina EPP-ED predlaga vrsto pobud, s katerimi bi zagotovili varnost v družbi, kot tudi izboljšali civilno in pravno varstvo državljanov.


III. 1. Zagotavljanje notranje varnosti in stabilnosti naših družbenih skupnosti

Nezakonito priseljevanje, terorizem in z njima povezan kriminal na nedopusten način postavljajo na kocko varnost in stabilnost naših družbenih skupnosti. Naša dolžnost je, da se proti tem pojavom borimo na vseh ravneh in tako evropskim državljanom zagotovimo varnejšo družbo. V primerjavi z državami članicami, ki delujejo vsaka zase, lahko Evropska unija na področju varnosti prispeva občutno dodano vrednost.


III.1. 1 Krepitev policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah na evropski ravni

Trden institucionalni okvir za večjo učinkovitost

Občutno moramo poenostaviti institucionalno in pravno ureditev na področju svoboščin, varnosti in sodstva. Varnejša Unija potrebuje predvsem okrepljeno sodelovanje sodstva in policije pri ustvarjanju enotnega in jasnega institucionalnega okvira znotraj strukture Skupnosti in ostalih področij, ki se nanašajo na sodstvo in notranje zadeve. Z enotno strukturo bi pogodbe zakonodajno uskladili, zagotovili jamstvo za državljanske svoboščine in z ustvarjanjem medsebojne odvisnosti posameznih področij odpravili nepotrebne zaplete. Tako bi bila zadevna zakonodaja državljanom razumljivejša.

Vključitev Europola v institucionalni okvir Unije bi tudi zagotavljala ustrezen nadzor s strani Evropskega parlamenta in sodni nadzor s strani Evropskega sodišča. Obenem bi moral Eurojust - sistem sodelovanja med državnimi tožilci posameznih držav članic - postati samostojna pravna oseba. Po ustanovitvi bi se njegove naloge morale razvijati in širiti, tako da bi služil kot resnična povezava in mreža zgodnjega opozarjanja.

Boj proti kriminalu

V pravnih sistemih držav članic bi se morala uskladiti definicija hudih kaznivih dejanj čezmejnih razsežnosti, ali takih, ki predstavljajo grožnjo interesom skupnosti - še posebej trgovina z mamili in trgovina z ljudmi, računalniški kriminal, pranje denarja - kar bi EU omogočalo vzpostavitev minimalnih standardov. Vzporedno s tem naj bi na evropski ravni postopoma vzpostavljali jasen in čvrst okvir za sodelovanje med organizacijami, vključenimi v boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu.

Da bi se lotili organiziranega kriminala in se bolje borili proti trgovanju z ljudmi in čezmejnim kriminalnim mrežam, moramo stalno krepiti sodelovanje med policijskimi silami in obveščevalnimi službami EU. Povsem nesprejemljivo je, da je letno 700 000 žensk in otrok žrtev tihotapljenja in trgovanja ter trpi zaradi spolne zlorabe. EPP-ED se močno zavzema za višje minimalne kazni za trgovanje z ljudmi kot tudi za boljše pravno varstvo žrtev in prič v pravnih postopkih.


III.1.2 Reševanje problema nezakonitega priseljevanja in varovanje zunanjih meja EU

Politično ogroženim osebam želimo zagotoviti azil, zlorabe pravice do azila in vstop nezakonitih priseljencev v Unijo le zaradi iskanja boljšega življenja - več kot 500000 jih letno pride v Evropsko unijo - pa vendarle ne moremo dopustiti.

Skupno upravljanje za varnejše zunanje meje EU

Varnejša družbena skupnost pomeni varnejše meje. Naša prioriteta je, da zagotovimo, da širjenje zunanjih meja držav zaradi širitve ne bo privedlo k manjši, ampak k večji varnosti.

Za učinkovit boj proti nezakonitemu priseljevanju, kriminalu in trgovanju z ljudmi sta najpomembnejša jasno in učinkovito skupno upravljanje zunanjih meja držav članic ter podpora gibanjem za ustanovitev Evropske mejne straže. S pomočjo skupnih mednarodnih ekip - ki bi kasneje nadzorovale mejne prehode - kot tudi z vzpostavitvijo dobro delujočega sistema zgodnjega opozarjanja moramo vzpostaviti sinergijo za večje operativno sodelovanje na mejah.

EPP-ED hkrati meni, da mora biti Evropski uniji - za učinkovitejši boj proti kriminalu na morju, kot tudi za zagotovitev varnosti evropskih obal pred nevarnostmi za okolje (onesnaževanje z nafto in nedovoljeno spuščanje plinov) in terorizmom - prioriteta ustanovitev mejne obalne straže. Za vse takšne nevarnosti, ki se ne ustavijo na meji, je nujno potrebno sodelovanje na evropski ravni.

Skupna azilna politika z jasnimi postopki

Če se hočemo izogniti temu, da bi bila notranja varnost Evropske unije ogrožena, potem moramo postaviti jasna merila za azilno politiko in politiko priseljevanja, hkrati pa moramo zagotoviti, da pri upravljanju z migracijskimi tokovi države članice obdržijo manevrski prostor. Povezovanje skupnih zunanjih meja s pomočjo 25 ali več različnih predpisov, primernih za vstopanje državljanov tretjih držav v Unijo, ni izvedljivo. Z dano situacijo se najbolj okoriščajo trgovci z ljudmi in nezakoniti priseljenci: dejavno izrabljajo spore in nedoslednosti med državnimi predpisi, da lažje vstopajo v Unijo. Evropa potrebuje za vsako od teh kategorij priseljencev - začasni begunci, prosilci za azil in ekonomski priseljenci - skupne, vendar specifične rešitve.

Hiter azilni postopek, ki temelji na definiciji 'begunca' po Ženevski konvenciji, je treba spraviti v okvir Skupne azilne politike.

Prvič, pravica do azila mora biti jasno opredeljena, da bi prosilcem azila zagotovili splošno in pravno varnost, hkrati pa državam članicam omogočili učinkovito uporabo možnosti zavračanja prosilcev, ki niso upravičeni do statusa begunca.

Drugič, usklajen azilni postopek naj bo časovno omejen na 6 mesecev zato, da bi se izognili stalnemu prelaganju odločb ob množenju ugovorov. EPP-ED močno nasprotuje predlogom za večstopenjski postopek. Poudariti je treba, da bi dopuščanje hitrih postopkov sčasoma povečalo manevrski prostor za širšo definicijo pravice do azila.

Kot dopolnilo zgornjim ukrepom je treba med EU in tretjimi državami skleniti sporazume o ponovnem sprejemu, ki bodo omogočili hitro in nebirokratsko vrnitev zavrnjenih prosilcev za azil v domovino. Klavzule o ponovnem sprejemu morajo biti vključene tudi v trgovinske in pridružitvene sporazume.

Skupna politika priseljevanja: boj proti nezakonitemu priseljevanju pri samem izviru

Jasna vizumska politika bo omogočala boljši nadzor nad vstopanjem državljanov tretjih držav. Skupni in jasni predpisi o pogojih za vstop kot tudi o postopkih za izdajo dolgoročnih vizumov so potrebni zaradi preprečevanja nenehne ponovne razlage zakonodaje, ki ustvarja negotovost, škodljivo tako za EU kot tudi za priseljence. Okrepiti bo potrebno tudi nadzor.

Reševanje problema nezakonitih priseljencev pri samem izviru. Trgovci z ljudmi na široko izkoriščajo revščino in pomanjkanje ekonomsko zanimivih perspektiv v številnih manj razvitih državah, pa tudi nezadostne informacije o dejanskih možnostih za legalno priseljevanje. Zato je nujno potrebno povečati sodelovanje z izvornimi državami in državami tranzita, še posebej z razvojem dolgoročne preventivne politike, ki sloni na projektih gospodarskega razvoja in na informacijskih kampanjah o dejanskih možnostih naselitve v Evropi.


III.1.3 Odločna drža v boju proti terorizmu

Terorizem ogroža varnost naših državljanov, povzroča škodo žrtvam in neizmerno trpljenje njihovim družinam. Po dogodkih 11. septembra je Evropa popolnoma zavezana vsestranskemu reševanju problema terorizma. Kot prvo je potrebno hitro izvajanje obstoječih ukrepov, še posebej evropske sodne naloge za prijetje in postopke predaje med državami članicami.

V pravni red Skupnosti naj se vnese skupna definicija terorizma, medtem ko naj pravna podlaga iz Pogodbe o Evropski uniji omogoča, da se posameznikom iz EU, vključenim v terorizem, zamrzne premoženje in odtegnejo finančna sredstva. Zanesljiva strategija bi morala na evropski ravni vsebovati tudi koherentno institucionalno strukturo, ki bi Uniji omogočala učinkovito in hitro ukrepanje, na mednarodni ravni pa okrepljeno sodelovanje, še posebej na področju medsebojnega obveščanja. Obenem je treba predvideti ustrezne ukrepe Evropske unije za nadomestilo žrtvam terorističnih dejanj. Strategija Unije za boj proti terorizmu mora biti predmet demokratične presoje tako vnaprej kot tudi za nazaj.


III.2. Zaščita prebivalcev: večja varnost državljanov v vsakdanjem življenju

Evropski državljani se pogosto v vsakdanjem življenju ne počutijo varne. Menijo, da hrana ni varna in da ima okolje v velikih mestih škodljiv vpliv na njihovo zdravje ter pogojuje razvoj novih bolezni. Želijo večjo civilno varnost, tj. bolj zdravo hrano in višjo raven zdravstvenega varstva.


III.2.1 Zagotovljena varna in zdrava hrana 'od kmetije do mize'

Nedavni škandali s hrano so nam pokazali, kako velik pomen ima hrana v evropski kulturi in civilizaciji. Zadeva nas dnevno. Glavna prioriteta poslanske skupine EPP-ED je evropskim državljanom omogočiti uživanje kakovostne hrane in jim zagotoviti varnost izdelkov. Ustanovitev pristojnega organa za varno hrano decembra 2001 je bil prvi pomembnejši korak v pravo smer. Vendar pa so potrebni nadaljnji napori, da bi v Evropi ponudili najbolj varno in najbolj zdravo hrano.

Pomembno je, da se, kolikor je mogoče skuša zagotoviti varno hrano v vsej prehrambni verigi. Da bi dosegli ta cilj, se morajo na vseh ravneh okrepiti varnostna merila in nadzor, začenši v hlevu, prek transporta do skladišča; ves čas naj bi v prehrambni verigi zagotavljali jasno in natančno sledljivost. Varna hrana pomeni tudi visoka merila na področju okolja in upoštevanje standardov za dobro počutje živali, ki naj državljanom omogočijo, da bodo evropsko hrano cenili kot najboljšo in najbolj zdravo. Potrošniki morajo imeti občutek, da širitev ne vpliva na slabšanje meril na področju nadzora nad hrano. Naš cilj ni le zagotoviti spoštovanje sanitarnih in veterinarskih predpisov v vsej razširjeni Uniji, ampak tudi dosledni in načrtni nadzor in dosledno označevanje.

Boj proti boleznim živali in načrtno preprečevanje bolezni. Naša Skupina se močno zavzema za boj proti boleznim živali in je zelo dejavna v začasnem parlamentarnem odboru za slinavko in parkljevko. Želimo napraviti korak naprej, da bi učinkovito izkoreninili bolezni živali. Poleg strogega nadzora znotraj Unije in razvoja sistema zgodnjega opozarjanja se mora povečati nadzor nad uvoženim blagom na mejah. Uvoz blaga je treba pogojevati s podrobnimi sanitarnimi merili za varnost hrane in za dobro počutje živali.

Vzpostavitev učinkovite in sistematične politike preprečevanja, osnovane na zdravi kmetijski praksi in reji živali, namenjeni za potrošnjo ljudi (z varno uporabo zaščitnih sredstev za rastline, gnojil in antibiotikov), izboljšanje biološke varnosti in dobro ravnanje z živalmi so vsekakor najučinkovitejša sredstva za izkoreninjenje bolezni živali in za preprečevanja pojava novih bolezni v prihodnosti.

Promocija kakovostne pridelave hrane in označevanja. Naslednji korak je spodbujanje pridelave kakovostne, tj. bolj zdrave in okusnejše hrane z višjo prehrambno vrednostjo in pridelane na okolju prijaznejši način. Kakovostni vidik naredi prehrambne proizvode res edinstvene. Osrednji cilj reforme Skupne kmetijske politike morajo biti spodbude za kakovostno pridelavo, ki pa naj jih dopolni ustrezno označevanje, kot to že velja za ekološko pridelavo. Dobra kakovost ima ceno in zato mora biti lahko prepoznavna.


III.2.2 Soočanje z novimi izzivi javnega zdravja: nenehno dvigovanje ravni zdravstvenega varstva

Ljudje v EU sedaj živijo dlje in imajo bolj zdrav način življenja kot nekdaj. Vendar še vedno vsak peti umre prezgodaj, pogosto zaradi bolezni, ki bi se jim dalo s preventivo izogniti. Hkrati še vedno ostajajo moteče neenakosti v zdravstvenem stanju med posameznimi družbenimi razredi. Poleg tega naše zdravje ogrožajo nove, še posebej nalezljive bolezni; z daljšim pričakovanim trajanjem življenja pa se pojavljajo nove težave, povezane s hitrim naraščanjem bolezni, povezanih s starostjo. Tako se stalno porajajo novi izzivi za javno zdravstvo. Z njimi se je treba spoprijeti, da zagotovimo najvišjo možno raven zdravstva v Evropi, kljub nasprotujočim si pritiskom znotraj sistemov zdravstvenega varstva.

Izvajanje novega programa javnega zdravja v EU. Razdrobljene Evropske zdravstvene pobude (boj proti raku, promocija zdravja, preprečevanje AIDS-a, preprečevanje odvisnosti od mamil, spremljanje zdravja, preprečevanje poškodb, bolezni povezane z onesnaževanjem) nadomešča nov akcijski program Skupnosti na področju javnega zdravja (2003 - 2008) s celovitejšim pristopom usmerjenim predvsem v preprečevanje bolezni. EPP-ED je prepričana, da mora program prispevati k razvoju strategije zdravja v EU in pospeševanju varstva javnega zdravja z izboljšanjem informacij in poznavanja podatkov javnega zdravja, povečanjem hitre odzivne sposobnosti ob ogrožanju zdravja in z usmerjanjem k posameznim dejavnikom zdravja.

Pospeševanje učinkovitega spremljanja in usklajene odzivne sposobnosti na ravni EU ob ogrožanju zdravja in izbruhu bolezni. Bolezni in epidemije, ki ne poznajo državnih meja, pa tudi možno namerno ogrožanje zdravja (bioterorizem), predstavljajo nov izziv javnemu zdravstvu. Zaradi povečane mobilnosti prebivalstva se danes srečujemo z dinamiko nalezljivih bolezni, ki ji doslej še nismo bili priča. Nalezljive bolezni so jasen primer potrebe po večji vlogi EU na področju javnega zdravja. EPP-ED ceni prispevek mreže epidemiološkega nadzora in kontrole nalezljivih bolezni ter poudarja potrebo po večji pristojnosti EU pri nadzoru nalezljivih bolezni. Ustanovitev Evropskega centra za preprečevanje bolezni in nadzor bo v primeru bolezni izboljšala povezovanje med nacionalnimi obdelavami podatkov in njihovimi referenčnimi laboratoriji ter izboljšala spremljanje nalezljivih bolezni, kot tudi prispevala k učinkovitemu usklajenemu odzivu na ogrožanje zdravja.

Poudarjamo, da so v skladu z načelom subsidiarnosti za zdravstveno politiko praviloma odgovorne države članice. Vendar pa moramo priznati, da se učinkovit nadzor nad nalezljivimi boleznimi lahko opravlja le na mednarodni ravni.

Zagotavljanje mobilnosti in blaginje starajoče se populacije. EPP-ED je v Šestem okvirnem raziskovalnem programu močno podprla raziskave bolezni, povezanih s starostjo, kot npr. Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, artritis in revmatizem. Te bolezni prizadenejo vedno več ljudi in predstavljajo prizadetim osebam kronično oviro. Reševanje te problematike ostaja med našimi glavnimi nalogami. Želimo, da starejši evropski državljani preživijo leta svoje upokojitve kot obdobje blaginje in ne trpljenja in osamljenosti.

Izboljšanje kakovosti življenja tistih, ki trpijo zaradi duševnih bolezni: Bremena duševne bolezni ne moremo podcenjevati. Podatki s področja zaposlovanja kažejo, da je med funkcionalno oviranimi ljudmi najnižji odstotek zaposlenih, ki trpijo zaradi duševne bolezni. EPP-ED močno podpira prizadevanja Šestega okvirnega raziskovalnega programa, še posebej dejavnosti, katerih namen je postaviti vprašanja duševnega zdravja v jedro zdravstveno ozaveščene družbe, in sicer z izvajanjem najučinkovitejših zdravljenj kot tudi s spodbujanjem boja proti zaznamovanosti in socialni izključenosti ljudi z duševnimi motnjami.

Primanjkuje raziskav redkih bolezni in zdravil za njihovo zdravljenje, glavni razlog pa so visoki stroški glede na pričakovano število bolnikov. Še naprej bomo podpirali raziskave na tem področju, ker ni sprejemljivo, da je v današnji Evropi zdravje državljanov odvisno zgolj od dobičkonosnosti.

Pri zdravilih bi morali upoštevali starost bolnikov in se dosledno prilagoditi specifičnim zdravstvenim potrebam posamezne starostne skupine. Še posebej je treba pospeševati razvoj ustreznih zdravil za majhne otroke in starejše osebe.

Razvijajo se bolezni, povezane z onesnaževanjem, še posebej v mestih. Boriti se moramo proti novim boleznim in preprečevati bolezni, kot je astma.

Pomembno je, da se posvetimo samim dejavnikom zdravja s spodbujanjem preventive. Zavzemamo se za ustrezno široko informiranje javnosti, ki naj poveča ozaveščenost ljudi o dejavnikih zdravja ter s tem prispeva k manjši prezgodnji umrljivosti zaradi nezdrave in neuravnotežene prehrane. Poleg tega lahko javno zdravje izboljšajo tudi preprečevanje bolezni, vključno s kampanjo za cepljenje ter pregledi ciljne populacije.


III.3. Krepitev ideje evropskega državljanstva

Varstvo državljanskih pravic je v jedru našega demokratičnega sistema, ki sloni na pravni državi. Listina EU o temeljnih človekovih pravicah, vključena v Ustavno pogodbo, in evropski pravni sistem državljanom zagotavljata dodatno varstvo, npr. nasproti njihovi lastni državi. Želimo, da bi se državljani zavedali svojih pravic in da bi se jih lahko posluževali.

Prav tako se morajo Evropejci počutiti varne kot potrošniki, tako da lahko v polni meri koristijo prednosti enotnega trga. Naša naloga torej je, da naredimo Evropo za naraven in stvaren del vsakdanjega življenja Evropejcev kot državljanov, delavcev, potrošnikov, študentov, upokojencev in otrok.


III.3.1 Izboljšanje pravnega varstva evropskih državljanov

Evropsko državljanstvo moramo okrepiti in mu dati vsebino. Sedaj moramo učinkovito uporabiti in primerno zavarovati vse pravice in obveznosti, ki so neločljivo povezane z evropskimi državljani, skladno z Listino EU o temeljnih pravicah, vključeno v Ustavno pogodbo. Državljani morajo jasno spoznati, da so vključeni v celovit sistem varstva, celo nasproti lastni državi.

Pomemben predpogoj za doseganje večje pravne varnosti je delujoči pravni sistem, ki zagotavlja ustrezno dostopnost pravnega varstva. Sočasen obstoj 15 civilnih pravnih sistemov kot tudi sorodnih proceduralnih zaprek ustvarja očitno oviro svobodnemu gibanju blaga in storitev na enotnem trgu. Kar zadeva npr. pogodbeno pravo, se morajo družbe in potrošniki z njim seznaniti in se prilagoditi 15 posameznim vrstam pravilnikov. Zato moramo ustvariti vsem razumljiv pravni sistem, v katerem je mogoče najti veljaven predpis brez težav. Skupni pravni predpisi že obstajajo, vendar ni nujno, da so vedno usklajeni.

Glede pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah je pomembno, da kompleksni pravni in administrativni sistemi državam članicam ne preprečujejo uresničevanja svojih pravic. Da bi to opravljali učinkovito ob upoštevanju subsidiarnosti, bi moralo biti uporabljeno načelo vzajemnega priznavanja sodnih odločb na podlagi načela enakovrednosti pravnih sistemov držav članic.

Večja dostopnost pravnega varstva mora biti zagotovljena zlasti pri čezmejnih sporih. Posebno pozornost moramo posvetiti razvoju alternativnih načinov reševanja sporov kot sta arbitraža in mediacija, npr. s pomočjo Gospodarskih zbornic, ker alternativni načini reševanja prispevajo k hitrejšim in stroškovno učinkovitejšim rešitvam. Tako moramo poleg Evropske zunajsodne mreže (mrežo EEJ) pospeševati razvoj alternativnih načinov reševanja sporov po vsej EU, še posebej ti. on-line reševanje.


III.3.2 Večanje pravic evropskega potrošnika

Namen notranjega trga ni le, da koristi poslu, ampak tudi evropskim državljanom kot potrošnikom. Da bi ustvarili enoten trg, dosegljiv 470 milijonom Evropejcev, niso dovolj le široka izbira izdelkov in ugodnejše cene, ampak morajo kot potrošniki uživati tudi boljše varstvo ekonomskih in pravnih interesov. Potrebno bo sprejetje splošnega dogovora o temeljnih načelih varstva potrošnikov, ki bo z ustreznimi ukrepi na ravni EU zagotavljal visoko raven varstva potrošnikov.

Kodificiranje ukrepov varstva potrošnikov in postopkov na ravni EU ter zagotavljanje enotnega izvajanja teh ukrepov bo ustvarilo koherentno in skupno okolje, ki bo jamčilo varstvo njihovih pravic po vsej razširjeni Uniji. Tako bodo potrošniki z enakim zaupanjem kupovali čez mejo ali v svojem domačem kraju.

Zelo pomembno je tudi zagotavljanje vsem dostopne in ustrezne informacije, na podlagi katerih se potrošniku omogoči neodvisno in informirano izbiro. Še naprej si moramo prizadevati za odpravo strukturnega neravnovesja med posamezniki in podjetji v zvezi z dostopnostjo informacij in pravnih strokovnih podlag.


III.3.3 Jasne pravice državljanov v odnosu do ustanov EU

Evropski državljan ima pravico do zanesljive uprave. Vseeno pa so se v zadnjih letih pojavili številni nepregledni upravni postopki. Državljani, ki so vedno bolj poklicani k sodelovanju pri pripravi aktov Skupnosti, se morajo zavedati svojih pravic in obveznosti kot tudi svoje vloge v postopku. Ker pravno varstvo zahteva tudi razlago državljanskih pravic v odnosu do evropskih ustanov in njenih uslužbencev, je treba kodificirati postopkovno pravo in ga narediti razumljivega.

Pripraviti bo potrebno predpise s področja upravno postopkovnega prava, da bi poenotili sprejemanje posameznih predpisov Skupnosti in izpostavili v teh postopkih zahtevana posvetovanja. Kodificiran upravni postopek, skupen vsem ustanovam EU, bo koristno dopolnilo kodeksu obnašanja upravnih uslužbencev, ki ga priporoča varuh človekovih pravic in ki izpostavlja odnos med javnostjo/državljani in upravo EU. Naj bo zavezujoč za vse ustanove EU, njihovo upravo in na voljo javnosti.

Uskladiti je potrebno tudi postopke, ki se nanašajo na peticije in pritožbe državljanov. Zaradi zapletenih postopkov, ki se razlikujejo od ustanove do ustanove, državljani ne morejo uveljavljati svoje pravice do vložitve pritožbe in peticije. Prizadevati si moramo za uskladitev v obliki medinstitucionalnega sporazuma. Naša skupina si bo prizadevala, da si bodo v primeru hudih kršitev zakonodaje Skupnosti dejanja varuha človekovih pravic in pritožbe/peticije državljanov lažje utirale pot na dnevni red plenarnih zasedanj Evropskega parlamenta.


IV. EVROPA IN SVET: NOVI VARNOSTNI IZZIVI

IV.1. Evropa naj sprejme mednarodno odgovornost

Glavna naloga Skupne zunanje in varnostne politike je ohranjanje miru in varnosti ter varovanje skupnih vrednot, razvoja demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pravne države. V tem okviru bodo naše prednostne naloge na področju SZVP okrepiti strateška partnerstva EU skupaj z močnejšim poudarkom na skupni varnosti in na nujnosti prilagajanja novim varnostnim grožnjam.

Evropska zunanja politika potrebuje institucije, prek katerih bo lahko govorila enotno, z enim glasom, in tako izpolnila institucionalne predpogoje za uresničitev prave evropske zunanje politike; le tako bo lahko prevzela svoje odgovornosti na področju mednarodne varnosti in povečala svoj vpliv v mednarodnem političnem prostoru. Politična skupina EPP-ED verjame, da bo morala Evropska unija za dosego tega cilja razjasniti pristojnosti in poenostaviti procese odločanja. V zvezi s tem je EPP-ED mnenja, da bi postopna vključitev SZVP v okvire institucij močno povečala skladnost in preglednost politike Unije.


IV.1.1 Krepitev naših strateških partnerstev

V naslednjih letih so za EPP-ED strateške prednostne naloge vzpostavitev območja miru in stabilnosti na evropski celini, kjer se bosta spoštovali demokracija in pravna država, skupaj z okrepitvijo naših strateških partnerstev. Hkrati pa mora Evropa ostati enako pozorna tudi na vedno večja pričakovanja sredozemskih držav.

Pri odnosih z drugimi državami se bo EU osredotočala na demokracijo in spoštovanje človekovih pravic, še posebej pravic žensk (npr. Iran) ter na boj proti terorizmu in nezakonitem priseljevanju. Lahko bi se tudi dogovorili o vključitvi posebnega določila v zvezi s spoštovanjem pravic žensk v sporazume o pridružitvi in partnerstvu.

Vzpostavitev območja miru in stabilnosti na evropski celini je za EPP-ED strateška prednostna naloga v naslednjih letih.

Glavna točka te strategije je doseči mir, stabilnost in blaginjo v jugovzhodni Evropi, dolgoročno gledano pa tudi vključitev teh držav v evropske integracije.

Sodelovanje z novimi sosedami razširjene Unije (Ukrajina, Moldavija, Belorusija) bi okrepili z globalno strategijo dobrososedskih odnosov, da bi s tem oblikovali območje blaginje; v tem okviru je še posebej pomembno izpostaviti miroljubne odnose in sodelovanje.

Nadaljnji razvoj sodelovanja z Rusijo je tudi zelo pomemben, še posebej pri večjih skupnih interesih, kot so recimo skupna blaginja, demokratizacija, varnostna politika, oskrba z energijo, jedrska varnost, promet ali boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Poseben poudarek bo na Severni dimenziji, še posebej v zvezi z regijo Kaliningrad. Treba je spodbujati čezmejno sodelovanje, ki je bistvenega pomena za uravnotežen razvoj regije.

Treba bi bilo sprejeti celovito dolgoročno politiko glede Kavkaza z namenom stabilizacije celotnega področja, pozornost pa bi bilo treba posvetiti tudi njegovi vlogi dobavitelja energije.

Le z razvijanjem čezatlantskih vezi in krepitvijo sodelovanja v čezatlantski strateški skupnosti se lahko zagotovi stabilnost, varnost in blaginja na svetu. Stare povezave je treba izboljšati in vzpostaviti novo, zrelo razmerje, s katerim bi lahko zbližali strateška stališča, predvsem s krepitvijo Nata in z večanjem evropskih obrambnih zmogljivosti. Projekt, ki bi okrepil tako politično kot tudi gospodarsko plat partnerstva, vključno z dokončno vzpostavitvijo čezatlantskega trga, bi spodbudil odnose med EU in ZDA.

Barcelonskemu procesu v sredozemskem območju je treba dati nov zagon, predvsem z ustanovitvijo Evro-sredozemske parlamentarne skupščine, s poudarkom na demokraciji in spoštovanju pravne države, na gospodarskem in socialnem napredku ter na krepitvi kulturnega dialoga. EPP-ED si bo prizadevala za pravočasno vzpostavitev Evro-sredozemskega prostotrgovinskega območja, kot je predvideno v barcelonskih sporazumih, in za poglabljanje dialoga s partnerji iz severozahodne Afrike, da bi jim tako pomagali uveljaviti Unijo arabskega Magreba.

Hkrati se mora EU močneje politično udejstvovati na Bližnjem vzhodu z jasnim in uravnoteženim prispevkom k mirovnemu procesu v okviru bližnjevzhodne četverice. EPP-ED si bo prizadevala tudi za utrjevanje miru v Afganistanu. Dialog z arabskim in muslimanskim svetom naj bo prednostna naloga prisotnosti Unije v tej regiji.

Treba je okrepiti sodelovanje z Azijo. Zelo pomembni so odnosi s Kitajsko kot vedno pomembnejšim strateškim partnerjem, izboljšati je treba tudi odnose z združenjem ASEAN in znotraj foruma Azija-Evropa (ASEM), obe namreč igrata pomembno vlogo pri preprečevanju konfliktov in spodbujanju politične stabilnosti v Aziji. Tudi Indiji, najštevilčnejši državi z demokratično ureditvijo na svetu in geopolitični protiuteži Kitajski na azijski celini, bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti v zunanji politiki EU. Nadaljevati je potrebno politični dialog z Iranom v okviru pogajanj o sklenitvi sporazuma o sodelovanju, kar bi bil pomemben korak k tesnejšim odnosom.

V Latinski Ameriki si bo EPP-ED prizadevala za utrjevanje biregionalnega strateškega sodelovanja z izboljšanim političnim delovanjem in nadaljevanjem sklepanja pridružitvenih sporazumov z Mercosurjem, Andsko skupnostjo in Srednjo Ameriko, da bi tako podprli stabilnost, blaginjo in načelo pravne države v tej regiji.

Dolžnost in interes Evropske unije je spodbujati dialog, kadarkoli je to potrebno zaradi čezmejnih napetosti, ki ogrožajo regionalno stabilnost (Bližnji vzhod, zahodna Sahara, Kašmir, afriška celina).


IV.1.2 Usmerjanje pozornosti na jutrišnje konflikte

Da bi se uspešno pripravili na nove varnostne izzive, kot je recimo boj proti terorizmu, se pozornost vedno bolj posveča skupni varnosti in ne več skupni obrambi, kar pomembno vpliva na reformo političnih in vojaških struktur, ki se čedalje bolj posvečajo pripravam na jutrišnje konflikte. Da bi zaobjeli vse, mora to novo usmeritev podpreti tudi močan poudarek na preprečevanju konfliktov. Na tem področju je veliko prispevala OVSE s svojo posebno vlogo v Evropi.

Hkrati se mora SZVP bolj posvetiti horizontalnim zadevam (preskrba z vodo, trgovina z drogami, diamanti in lahkim orožjem), ki so velikokrat vzrok za regionalne spore ali način za njihovo financiranje. Poleg tega bi si morali prizadevati za spodbujanje regionalnega sodelovanja in za vzpostavitev skupne strategije za preprečevanje konfliktov v Afriki. Smernice iz Petersberga¹ je treba pregledati in jih prilagoditi novim varnostnim grožnjam ter vključiti boj proti terorizmu.


IV.1.3. Jasna in učinkovita SZVP, vključena v jedro Skupnosti

Da bi si SZVP zagotovila visok ugled in mesto na mednarodni politični sceni, bo potrebno jasno začrtati pristojnosti in procese odločanja.

Delna vključitev SZVP v okvire Skupnosti z uvedbo funkcije evropskega ministra za zunanje zadeve, ki bi ga podpirala evropska diplomatska služba, sestavljena iz evropskih diplomatov in diplomatov držav članic, pa tudi v obliki praviloma večinskega odločanja, bi gotovo povečala skladnost in preglednost zunanjepolitičnih dejavnosti Unije. Seveda je pri tem treba Evropskemu parlamentu zagotoviti izvajanje demokratičnega nadzora.


IV.1.4 Na poti k evropski obrambni politiki

Pristna evropska politika na področju varnosti, ki bi definirala skupni pogled in analizirala potrebe, bi služila kot osnova za kasnejšo evropsko obrambno politiko. S pomočjo diferenciranja funkcij pri vojaških operacijah bi določili ustrezne odgovornosti v procesu odločanja.

Pomemben predpogoj za dolgoročno uspešnost evropske obrambne politike je preseči pomanjkljivosti v vojaških zmogljivostih. Le-te so povezane z neusklajenim kupovanjem vojaške opreme, ki se razlikuje od države do države, kar vodi k razpršenosti finančnih sredstev.

Evropska varnostna strategija

1. Evropska unija mora oblikovati "Evropsko varnostno strategijo" kot konstruktivni odgovor na Nacionalno varnostno strategijo, ki jo je objavila Busheva administracija 20. septembra 2002. Vključevati bi morala tudi prilagajanje mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov današnjim razmeram. Mednarodnega miru ne ogrožajo več samo meddržavni konflikti, vedno več konfliktov namreč vključuje strani, ki niso države. Evropska unija se mora ustrezno odzvati na to problematiko. Ker se orožje za masovno uničevanje širi, se moramo vprašati, če lahko odziv, pa naj bo še tako masiven, državljanom Evropske unije še vedno zagotavlja varnost.

Taka strategija bi se morala lotiti tudi odnosov med Natom in Evropsko unijo. Vsak evropski koncept na področju obrambe mora biti tesno povezan z Natom.

2. Evropska unija mora sprejeti načrt razvoja evropske obrambe, s strogimi pravili glede rokov in vsebine. Ta pristop se je v preteklosti že izkazal za uspešnega, recimo pri notranjem trgu in pri uvedbi skupne valute. Evropski parlament je podrobnosti dvostopenjskega načrta za evropsko obrambo že sprejel, in sicer 10. aprila 2003 v Morillonovi resoluciji o novi varnostni in obrambni shemi.

Zmogljivosti

Evropska unija trenutno za obrambo porabi okoli 150 milijonov evrov letno, kar ustreza okoli 50 odstotkom ameriških izdatkov za obrambo. Vendar pa zaradi 15 polno opremljenih vojsk in pogostega podvajanja, še posebej pri dragih raziskavah, učinkovitost evropske obrambe dosega zgolj okoli 10 odstotkov ameriške.

EU potrebuje skupni trg z orožjem in še močnejši kodeks o izvozu orožja, na tej podlagi pa bi lahko uvedli vzajemno upoštevanje odločitev vlad držav članic v zvezi z izvozom orožja, kar bi EU še bolj poenotilo. Treba je ustanoviti agencijo za vojaške raziskave in razvoj, ki bi bila odgovorna za usklajevanje nakupov nacionalnih vojsk. Raziskovalne projekte bi lahko centralizirali ali s pomočjo tega centralnega organa vsaj usklajevali.

Da bi zagotovili pravo konkurenčnost pri kupovanju vojaške opreme, je potrebno javne razpise objavljati po celi Evropi, razen če to ni v interesu varnosti. Člen 296 sedanje Pogodbe naj bi se uporabljal čedalje manj, saj je Evropsko sodišče v zadnjih letih v zvezi s tem sprejelo nekaj vzpodbudnih odločitev.

Glede na trenutne varnostne razmere je izjemnega pomena zagotovitev združljivosti vojsk držav članic. Zaradi tega moramo zagotoviti, da bo vsa oprema in usposabljanje v državah članicah ustrezalo skupnim normam in standardom.

Oblikovanje pristne evropske vesoljske politike je za Unijo eden od osrednjih tehnoloških izzivov, saj bo le-ta med drugim sčasoma zagotovila neodvisnost njenih vojaških obveščevalnih služb. Zaradi tega poslanska skupina EPP-ED močno podpira program Galileo, čeprav hkrati obžaluje, da vojaški del projekta še ni bil sprejet, in predlaga preimenovanje Evropske vesoljske agencije v Vesoljsko agencijo Evropske unije.


IV.2. Finančna podpora državam v razvoju

Več kot milijarda ljudi mora preživeti z manj kot enim dolarjem na dan. Preveč ljudi je vsak dan brez hrane, izobrazbe in zdravil. EPP-ED bo zagotovila nadaljevanje trdne finančne podpore EU državam v razvoju.


IV.2.1 Učinkovito izkoreninjanje revščine

Radi bi dosegli, da bi se 0,7% nacionalnih BDP namenilo razvojni pomoči, saj bi s tem učinkovito izkoreninili revščino, še zlasti z spodbujanjem trajnostnega socialnega in gospodarskega razvoja. Države članice bi morale razvojni pomoči do leta 2006 nameniti najmanj 0,33% svojega nacionalnega BDP. Zagotoviti moramo, da bo zakonodaja EU upoštevala tudi najrevnejše prebivalce tega sveta.


IV.2.2 Pogojevanje pomoči: spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, demokracije in pravne države

Kot določa Cotonou-jski sporazum, se pomoč dodeljuje le, če prejemniki pomoči spoštujejo človekove pravice, demokracijo in načelo pravne države. Menimo, da je razvoj pravih parlamentarnih demokracij nujen za spodbujanje svobode posameznika, omogočanje gospodarske rasti in zagotavljanja blaginje za vse narode. Ob dodeljevanju razvojne pomoči bi morali stalno poudarjati tudi problematiko zaščite žensk.


IV.2.3 Večja učinkovitost pomoči: decentralizacija upravljanja s pomočjo

Za večjo učinkovitost je treba zmanjšati centraliziranost in birokratizacijo upravljanja programov Komisije. Še več, Evropski razvojni sklad bi moral biti vključen v proračun EU, da bi tako izboljšali splošno preglednost.


IV.3. Novi krog pogajanj Svetovne trgovinske organizacije (WTO) mora temeljiti na pravični trgovini in razvoju

Pogajanja v WTO predstavljajo celovit okvir, ki omogoča ne samo pravično in vzajemno odpiranje trgov in zmanjševanje izkrivljanja razmer v trgovini, ampak predstavlja tudi nevtralen in učinkovit sistem za reševanje trgovinskih sporov.

V luči skupnih potencialnih koristi za Unijo EPP-ED podpira pogajalska stališča, sprejeta na ministrski konferenci WTO v Dohi novembra 2001, čeprav bo novi krog pogajanj WTO močno vplival na notranje politike EU. Pomembna točka v naslednjih trgovinskih pogajanjih bi morala biti tudi pomoč pri integraciji nastajajočih gospodarstev in nerazvitih držav v globalno gospodarstvo.


IV.3.1 Podpora globalni, vendar pravični trgovini

Svetovna trgovina naj bo pravična. Smo za nadaljnje odstranjevanje trgovinskih ovir in ustvarjanje globalno liberaliziranega trga, vendar pa se morajo vsi WTO partnerji držati podobnih pravil in standardov ter učinkovito izvajati odločbe. Pravičnost tudi narekuje, da se upoštevajo specifične slabosti manj razvitih držav.


IV.3.2 Novi krog pogajanj naj bo resnično razvojno usmerjen

Za tradicionalno razvojno politiko Unije bo leto 2004 gotovo prelomna točka, saj bo takrat razvojna problematika vključena v splošno shemo pogajanj WTO. EU je zavezana, da bo do takrat odstranila sistem olajšav pri trgovini.

Zagon tega novega kroga pogajanj bomo uporabili za predstavitev sklopa politik, ki naj bi revnim državam pomagale premostiti gospodarski, tehnološki in digitalni zaostanek, s katerim se spopadajo. Nerazvitim državam naj bi zagotovile tudi ustrezen dostop do najbolj potrebnih zdravil.


IV.3.3 Večja odgovornost v WTO: ustanovitev močne parlamentarne skupščine

Uvesti je potrebno parlamentarni nadzor nad trgovino. Da bi dosegli večjo odgovornost v pogajalskem procesu WTO, je treba ustrezno vključiti tudi nacionalne parlamente. Popolnoma podpiramo ustanovitev in nadaljnjo krepitev parlamentarne skupščine WTO. Poslanci bi lahko delovali kot pomemben vezni člen med pogajanji, ki jih vodijo predstavniki izvršne oblasti, in med državljani, še posebej kot vir njihovega obveščanja in odzivanja na njihove skrbi in pomisleke.


¹ Cilji iz Petersberga vključujejo človekoljubne in reševalne naloge, ohranjanje miru in bojne operacije za krizno upravljanje, vključno z vzpostavljanjem miru. Konkreten primer izvajanja so pooblastila in pristojnosti, dane visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni.


V. UCINKOVITO FINANCNO POSLOVANJE: POTREBA PO STROGOSTI

Odprtost in odgovornost upravljanja z izdatki EU je ena od poglavitnih demokraticnih zahtev. EPP-ED bo zagotovila doseganje visokih standardov upravljanja z javnimi financami in si še naprej prizadevala za energicen boj proti prevaram. Da bi dosegla svoje politicne ambicije, želi EPP-ED preuciti vse vidike proracuna, da bi srednjerocno dosegli vecjo fleksibilnost in primernejšo porabo sredstev.


V.1. Skrbno upravljanje z izdatki in ucinkovit boj proti prevaram


V.1.1 Vecja odgovornost pri porabi sredstev EU in nadaljevanje institucionalne reforme

Treba je ucinkovito zakljuciti z reformo Evropske komisije in oceniti rezultate te reforme, še posebej s stališca zaposlovalne politike in možnosti zunanjega nadzora.

Komisarji bi morali politicno odgovarjati za to, kako se v njihovem resorju upravlja s sredstvi. Poleg tega bi morali sprejeti tudi zavezujoc Pravilnik o imenovanju višjih uradnikov, objava zasebnih financnih interesov komisarjev in generalnih direktorjev na internetu pa bi morala biti obvezna.

Postopek imenovanja na racunskem sodišcu in postopek izdajanja izjav o zanesljivosti je potrebno preurediti.

Svet ministrov bi moral biti odgovoren za financiranje operativnega dela svojih dejavnosti.


V.1.2 Odprtost in preglednost: izboljšanje funkcije razrešilnega organa

Pri tem je pomemben predvsem splošen dostop do dokumentov in vecja preglednost pri dodeljevanju javnih narocil.

V ta namen bi morali povecati pooblastila Odbora za nadzor proracuna tako, da bi bilo pravno pooblašceno zaslišati osebe ali zahtevati kateri koli dokument Komisije. Zagotovili bomo, da bodo tudi v novih državah clanicah vzpostavljena potrebna upravna ureditev za doseganje visokih standardov upravljanja.


V.1.3 Zašcita financnih interesov Evropske unije

Boj proti prevaram mora potekati na vseh ravneh. Glede na to, da je zloraba sredstev EU v državah clanicah ocitno še vedno mogoca, si bo poslanska skupina EPP-ED prizadevala za odkrivanje primerov zlorab in zagotavljanje vracila nepravilno porabljenega denarja. V tem okviru je pomembno predvsem okrepiti Evropski urad za boj proti prevaram (OLAF) tako, da bi bil popolnoma neodvisen od Komisije. Tudi pri zbiranju lastnih sredstev je potrebno boj proti prevaram še izboljšati.

EPP-ED bo odlocno podprla tudi uvedbo funkcije evropskega javnega tožilca, ki bi zašcitil financne interese Unije.


V.2. Zagotovitev sredstev za izpolnjevanje ciljev Evrope

Potrebno je sprejeti bolj dinamicno srednjerocno proracunsko politiko, saj bo z njo Unija sposobna hitrejšega delovanja in ustreznega odzivanja na potrebe državljanov.


V.2.1 Vecje pravice Parlamenta v proracunskem postopku

V proracunskih zadevah mora imeti Parlament enake pravice kot Svet. Pravica Parlamenta do soodlocanja mora biti osnova za proracunski postopek; soodlocanje bi bilo treba razširiti še na podrocje lastnih sredstev in na financne uredbe. Razliko med obveznimi in neobveznimi izdatki je potrebno odpraviti, Parlament pa bi moral enakopravno sodelovati pri pripravljanju prednostnih politicnih nalog in pri nadzoru njihovega izvajanja.

Ko bodo nova financna dolocila iz ustave zacela veljati, je treba pri njihovi uporabi vzpostaviti stalno prakso, ki bo v celoti upoštevala institucionalno ravnotežje med Parlamentom in Svetom.

Parlament mora sodelovati pri financni plati vseh novih nalog, za katere bo odgovorna EU in imeti zadnjo besedo pri izdatkih.


V.2.2 Za novo proracunsko politiko: dolocanje prednostnih nalog in kakovostnejša izvedba

Spodbujati je potrebno ustrezno dolocanje prednostnih nalog v skupnem proracunu. Povecati je treba investicijske elemente proracuna, za razliko od sedanjega proracuna, kjer prevladujejo subvencije. To je izjemnega pomena za globalno politicno in gospodarsko konkurencnost Evrope. Za kakovostnejše izvrševanje politik EU je potrebno dolociti ciljne vrednosti, skupaj z boljšim nadzorom izvajanja.


V 2.3 Dinamicna zasnova srednjerocnega petletnega financnega nacrta

Novi 'vecletni financni mehanizem' od leta 2006 naprej (= sedanja Financna perspektiva) bi moral uvesti mehanizme, ki bi Evropski uniji zagotavljali potrebno proracunsko fleksibilnost za ukrepanje (npr. pri notranji varnosti, naravnih nesrecah, zunanjih politikah), kot tudi dovolj velika proracunska sredstva, da bi lahko dosegla svoje cilje in izvedla svoje politike.

Moderen in dinamicen koncept srednjerocnega petletnega financnega nacrta, z racionaliziranimi in ucinkovitimi postopki, uresnicenimi v Pogodbi in tesno povezanimi z mandatom Komisije, bi moral nadomestiti sedanji medinstitucionalni sporazum.

Ucinkovita uskladitev zakonodajnih in proracunskih postopkov. Z novo ustavo bosta evropska zakonodaja in s tem Evropski parlament pridobila na pomembnosti, kar pomeni nadaljnje izboljševanje usklajenosti zakonodajnih in proracunskih postopkov, da bi tako zagotovili kakovostno zakonodajo. Vloga politik bi morala biti pri politicnih procesih odlocanja in zakonodaje na prvem mestu.


V.2.4 Vzpostavljanje povezave med državljani in sredstvi

Pristen sistem lastnih sredstev, ki bi nadomestil sedanji sistem, ki odraža pogled držav clanic in Evropskem parlamentu ne daje nobene besede, bi državljanom omogocal boljši vpogled v porabo denarnih sredstev na evropski ravni¹. Možnost pridobivanja sredstev je pri tem bistvenega pomena. Državam clanicam bi lahko dali zagotovila v smislu zgornjih mej ali najvišje stopnje povišanja, vendar bi odlocanje sledilo postopku soodlocanja.


¹ Kot alternativo bi lahko kot prvi korak uvedli postopek soodlocanja v obstojecem sistem lastnih sredstev.